Na petkovih pogajanjih so po navedbah Sindikata kmetov Slovenije sprejeli sklep, da ministrstvi za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter za naravne vire in prostor pripravita stališče, ki bo jasno opredeljevalo, da so ukrepi Nature 2000 za kmete prostovoljni. Skupaj bodo oblikovali "stimulativne ukrepe, ki bodo sprejemljivi tudi za kmete".

Skupni dokument bodo do konca junija posredovali Evropski komisiji, na predstavitvi in usklajevanju dokumenta pa bodo sodelovali tudi predstavniki kmetov, so dogovor povzeli v sindikatu. "Dosegli smo korak naprej, vendar je treba počakati, da bodo spremembe tudi na papirju. Poleg tega je to le del naših zahtev," je za STA ob tem dejal predsednik sindikata Anton Medved.

Da je bil v pogajanjih dosežen napredek, in sicer glede predloga uredbe o Naturi 2000 za obdobje 2023–2028, je v petek v kratki in skopi izjavi v premoru med pogajanji zatrdila tudi ministrica za kmetijstvo Irena Šinko, ki sicer do konca pogajanj teh ne komentira. Da so do zdaj pogajanja potekala konstruktivno, je poudaril tudi minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan.

Napredek pri pogajanjih glede Nature 2000 bi lahko prineslo pravno mnenje, ki sta ga po naročilu zadružne zveze izdelala pravnika Rajko Pirnat in Katja Štemberger. To po poročanju časopisa Delo ugotavlja, da so določbe zakona o ohranjanju narave, na katere se sklicuje predlog uredbe, neustavne, saj vladi daje pooblastilo, da s podzakonskim aktom posega v človekove pravice in temeljne svoboščine, kot sta zasebna lastnina in svobodna gospodarska pobuda.

Predlog uredbe o upravljanju območij Natura 2000 za obdobje 2023–2028 na Ljubljanskem barju predvideva obvezno izvajanje prilagojene kmetijske prakse, s čimer številne dejavnosti ne bi bile več dovoljene oziroma bi bile dovoljene pod strogimi pogoji, so zatrdili predstavniki kmetov. Na ministrstvu pa so poudarili, da gre pri vladnem predlogu "za vsega skupaj le 0,7 odstotka vseh kmetijskih zemljišč, ki so v uporabi znotraj omrežja Natura 2000, oziroma celo manj kot 0,2 odstotka vseh kmetijskih zemljišč v uporabi v Sloveniji". Kot so dodali, napovedane spremembe zavzemajo le dve zelo omejeni območji, del Ljubljanskega barja in Planinskega polja.

Predviden je tudi individualni pristop do kmetov, ki jih režim plačila najbolj prizadene, ter postopna prilagoditev območij in določil režima. "Če se za vstop v režim plačila Natura 2000 odločijo sami, bodo kmetje upravičeni do plačila že v letos, in sicer 390 evrov na hektar na Planinskem polju oziroma 663 evrov na hektar na Ljubljanskem barju," so navedli.

Pri okoljsko občutljivem trajnem travinju "premik"

"Premik z mrtve točke" so po Medvedovih besedah dosegli tudi na območju okoljsko občutljivega trajnega travinja. Dogovorili so se namreč, da bo kmetijsko ministrstvo v sodelovanju z ministrstvom za naravne vire in prostor ter Zavodom RS za varstvo narave pripravilo predlog metodologije, ki bo vključeval pregled stanja njiv iz leta 2006 ter območno in individualno obravnavo. Individualna obravnava je ena od ključnih zahtev kmetov v pogajanjih.

"Naš predlog je, da se za podlage za to travinje upošteva stanje katastra vse do leta 1990, od koder je razvidno, ali je bila to takrat njiva ali travnik. Zavod za varstvo narave je za podlago za določitev okoljsko občutljivega trajnega travinja izhajal iz stališča, da se zanj določijo območja, ki bi lahko bile njive in jih želijo ohraniti kot trajne travnike. Od tod ideja prepovedi preoravanja. Stališče, ki smo ga zavzeli skupaj s kmetijskim ministrstvom, pa je, da se za to travinjo določijo površine, ki so od nekdaj travniki in jih je nemogoče preorati," so v sporočilu za javnost navedli v sindikatu.

Problematiko bonitetnih točk bo reševala delovna skupina

Kot so še pojasnili na sindikatu, so na pogajanjih obravnavali tudi problematiko bonitetnih točk, "saj so se na nekaterih kmetijskih zemljiščih zgodili težko razložljivi skoki povečanja bonitetnih točk, kar pa vodi v večjo osnovo KD in s tem povezano obdavčitev". Imenovana bo delovna skupina, ki bo pripravila potencialne spremembe obstoječe metodologije, so zapisali.

Predstavniki kmetov in vlade se po spomladanskih protestih znova pogajajo od sredine maja. Ponovno se bodo sešli 23. junija.