Umetna inteligenca bo medijski svet razdelila na tiste medije, ki bodo še naprej vlagali v kakovostne vsebine in druge, ki bodo padli v skušnjavo in manj kvalitetne vsebine ustvarili z umetno inteligenco, je prepričan vodja digitalnega razvoja pri časopisu Delo Robert Schmitzer. "Dobri mediji, ki imajo ambicijo biti čuvaji oziroma varuhi demokracije, bodo še naprej gradili na novinarjih z imeni in priimki, ki bodo ustvarjali preverjene zgodbe," je dejal.

Na Delu umetne inteligenco ne vidijo kot nadomestek ali naslednik novinarjev, ampak kot pomoč pri delovnih procesih. S tehnologijo si pomagajo pri lektoriranju besedil, opremljanju besedil z meta podatki, kot so ključne besede, in pri sestavljanju križank. Umetna inteligenca novinarjev ne bo nadomestila, s pametno uporabo pa jim lahko pomaga, je prepričan Schmitzer.

Umetno inteligenco uporabljajo tudi na avstrijski tiskovni agenciji APA. Kot je dejala namestnica odgovorne urednice Katharina Schell, to uporabljajo predvsem na področju pomoči pri rutinskih opravilih, zlasti v smislu spreminjanja avtorsko ustvarjene vsebine. Na predavanju je tako poudarila, da prisotnost umetne inteligence v novinarstvu nikakor ne pomeni, da umetna inteligenca ustvarja "avtorske" medijske vsebine.

Evropski akt o umetni inteligenci naj bi zapolnil pravno praznino

Pasti umetne inteligence so tako veliko manj vidne, kot si ljudje predstavljajo, je poudarila svetovalka Informacijskemu pooblaščencu in raziskovalka na Inštitutu za kriminologijo Pika Šarf. Čeprav umetna inteligenca ni povsem neregulirano področje, so po njenem mnenju potrebne dodatne regulacije. Evropski akt o umetni inteligenci, ki je po besedah Šarf trenutno v zadnji fazi pogajanj, bo na tem področju zapolnil pomembno pravno praznino. Na področju regulacije pa bi morali biti po besedah Schell najbolj previdna združenja novinarskih organizacij in ostali samoupravni organi v poklicu.

Pri uporabi umetne inteligence v novinarstvu pa vloge ne igrajo zgolj ustvarjalci vsebin, temveč tudi lastniki medijev, ki se bodo včasih zaradi finančnih koristi pripravljeni odpovedati kvalitetnim medijskim vsebinam, je poudaril medijski strokovnjak Marko Milosavljević s Fakultete za družbene vede v Ljubljani. Pri tem je dodal, da so besedila, ki jih ustvari umetna inteligenca, še zelo pomanjkljiva in novinarjev "na srečo" ne bodo nadomestila.

Trenutni modeli umetne inteligence pa so zelo dobri na področju personalizacije medijskih vsebin, vendar previdnost tudi tukaj ni odveč, dodaja Schmitzer. Obstaja namreč nevarnost, da se uporabnik zapre v informacijski mehurček, saj bo zaradi učinkovitih algoritmov vedno soočen z istim tipom vsebin. To je nevarno za posameznikov osebnosti razvoj, informiranost in navsezadnje za zagotavljanje demokracije v družbi, je poudaril.

Pomanjkljivost personalizacije pa je tudi v tem, da ljudje kot uporabniki ne marajo samo preračunljivih, vnaprej določenih vsebin, je poudaril Milosavljević. To dokazujejo serije, filmi, knjige in glasba, ki so v nasprotju z vsemi pričakovanji dosegli izjemne uspehe. "Če bi zaupali algoritmom, ne bi imeli nekaterih najbolje prodajanih knjig in plošč, saj so vsi podatki na trgu kazali, da je z žanrom prenasičen," je prepričan.