Bila je dekanja Pedagoške akademije, profesorica na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo, dekanja Mednarodne podiplomske šole Jožefa Stefana, in predavateljica na številnih tujih univerzah. Kot svetovalka in sodelavka generalnega direktorja Unesca, Svetovne banke, Programa združenih narodov za razvoj, je delovala v vsaj 50 državah na vseh celinah. Bila je tudi podpredsednica znamenite Kavčičeve vlade, bila je prva in izvirna na številnih področjih znanosti, povezovanja znanosti z industrijo, informatiko in navduševanja otrok nad naravoslovjem.

Po svetovni krizi padec v revščino

Kot Aleksandra Caleari se je rodila leta 1926 v Virmašah pri Škofji Loki, kjer je bil njen oče lesni veletrgovec. Po stečaju očetovega podjetja v času velike svetovne krize je leta 1929 prej premožna družina čez noč padla v revščino. Kot deklica je Aleksandra občutila lakoto, drugačnost in odrinjenost, z otroškim delom je pomagala družini pri preživetju.

Mladostne sanje je izrinila vojna z doživetji nasilja, morij in taborišča. Aleksandra se je vključila v narodnoosvobodilni odpor. Drobno dekletce iz majhnega predmestja majhne dežele je z odločnostjo, vztrajnostjo in pokončnostjo zraslo v veliko svetovljanko in humanistko, v znanstvenico in pedagoginjo svetovnega slovesa, ki nikoli ni sprejela kakršne koli podrejenosti, ki se ni ustrašila tudi najtežjih naporov, ki je ljubila izzive in živela za ustvarjalnost.

Opravljala je številne visoke funkcije in po vsem svetu vodila velike mednarodne projekte za kemijsko izobraževanje, varovanje okolja in trajnostni razvoj.

V ospredju raziskovanja naravne spojine

Po letu 1965 je poučevala organsko kemijo na Pedagoški akademiji v Ljubljani in bila v letih 1966 do 1969 tudi njena dekanja. Po tem letu je bila izvoljena za izredno in leta 1976 za redno profesorico kemije na Fakulteti za naravoslovje in tehnologijo. V letu 1971 je začela voditi program kemijskega izobraževanja in od leta 1982 program kemijske informatike. V letih 1954–1980 je med svojim znanstvenoraziskovalnim delom raziskovala naravne spojine, zlasti alkaloide in antibiotike, in že tedaj sodelovala s farmacevtsko industrijo. Od leta 1980 dalje je povezovala kemijo z informatiko in razvijala informacijske metode za kemijsko raziskovanje in izobraževanje, piše na Wikipediji.

Leta 1981 je postala direktorica Mednarodnega centra UNESCA za kemijske študije, na strokovnem področju pa je opravljala številne funkcije v domačih in tujih institucijah in organizacijah. V letih 1974 do 1980 je bila predsednica Raziskovalne skupnosti Slovenije in od 1979 do 1990 jugoslovanskega odbora za znanost v UNESCU. Bila je predsednica Skupščine jugoslovanskega združenja za napredek znanosti, predsednica Komiteja za kemijsko izobraževanje pri federaciji evropskih kemijskih združenj.

V sedemdesetih letih je naredila skok v politiko, a ob tem ostala profesorica na univerzi. Od leta 1965 je bila poslanka in tudi podpredsednica posvetno-kulturnega zbora skupščine. Leta 1970 je prevzela funkcijo podpredsednice Izvršnega sveta Skupščine SRS. Odgovorna je bila za vse negospodarske dejavnosti, torej za zdravstvo in šolstvo, kulturo in znanost, pokojnine, socialo in še kaj. Po treh letih se je popolno vrnila na univerzo.

Vodila je številne domače in mednarodne projekte

Leta 1988 je bila izbrana za eno izmed prvih članov Evropske akademije v Londonu (Academia Europaea) med 100 ustanovnimi člani. Leta 1989 je bila izvoljena v svet te akademije in v Svetovno akademijo znanosti v Stockholmu. Njeno raziskovalno področje je kemija naravnih spojin, v osemdesetih letih pa je poučevala zlasti informacijsko metodologijo z aplikacijami v raziskovanju, izobraževanju in razvoju v industriji. Vodila je številne domače in mednarodne projekte za kemijsko izobraževanje, varovanje okolja in trajnostni razvoj, zlasti v okviru EU-ja, Agencije ZDA za varovanje okolja ter mednarodne projekte UNESCA UNIDO, UNDB in Svetovne banke ter bilateralne projekte, zlasti z ZDA in Italijo. Kot ugledna osebnost je predavala na plenarnih zasedanjih in kongresih. Bila je tudi članica Svetovne akademije znanosti in umetnosti ter Akademije znanosti tretjega sveta.

Za svoje delo je prejela mnoga izjemna odlikovanja in visoka mednarodna priznanja. Sprejeta je bila v najuglednejše svetovne znanstvene akademije. Med drugim je bila tudi častna občanka občine Škofja Loka in častna meščanka Ljubljane.