Zaradi tajnosti glasovanja ni znano, ali je bilo vseh 45 glasov proti Ropu iz vrst vladnih strank oziroma koliko glasov podpore med 24 je strokovno najboljšemu kandidatu, kot ga je predstavila predsednica, namenila koalicija.

Merjenje moči med predsednikom republike in vladno večino v parlamentu ni nekaj novega. Tako predsedniku Janezu Drnovšku kot Borutu Pahorju so koalicije v parlamentu zavrnile po dva guvernerska kandidata. Ali tak postopek odvrača dobre kandidate od prijav tudi na druge položaje, je vprašanje brez odgovora.

Tanja Gobec se je o tem in drugih temah v oddaji Politično pogovarjala s predsednico DZ-ja Urško Klakočar Zupančič.

Glasovanje za novega guvernerja je bilo tajno, bili ste ena od devetdesetih, zato o glasovanju ne bom spraševala. Ampak kaj menite kot političarka o tem odnosu? Ko je nekdo predlagatelj in izbere nekoga, a ga večina potem ne potrdi.

Zagotovo to ne daje dobre slike. Neka nesoglasja med različnimi kabineti niso stvar, ki bi si jo želeli gledati in predvsem je to kar malo nespoštljivo do tistih kandidatov, ki se izpostavijo, ki se prijavijo na taka mesta in ki potem gredo tudi čez parlamentarno sito.

Tukaj smo imeli kandidata z zelo visokimi referencami.

Zagotovo je dr. Tone Rop eden od strokovno zelo usposobljenih kandidatov. Sama sicer vem, da je bilo predsednici republike povedano, katerega kandidata oziroma kandidatko vidi koalicija na tem mestu, ampak kljub temu bi si želela, da ko gredo enkrat kandidati pred poslanke in poslance oziroma ko ti odločajo o njih, ne doživljajo takšnih zavrnitev, kot jo je doživel Rop.

Mislite, da je v prihodnje mogoče, da bi se kabinet oziroma predlagateljica, predsednica republike in vladna koalicija dogovorili kako drugače kot prek posvetov o nekem kandidatu na nekem tajnem pogovoru?

Težko si predstavljam, da bi se ta stvar rešila kakor koli drugače kot z dialogom. Upam, da se bo dialog, ki se je zdaj, kolikor vem, vzpostavil, tudi okrepil, in da se bodo iz spoštovanja do kandidatov, ki se prijavljajo na te položaje, te stvari razjasnile.

To ni edino takšno področje. Tudi ustavni sodniki padajo po podobni proceduri. Ali ste že odkrili, kako se je lahko izid tajnega glasovanja prej znašel v mediju, kot pa ste ga vi sporočili poslancem?

To je bilo res nerodno. Pravzaprav je šlo samo za minute. Ne, tega nismo odkrili, tudi na nikogar ne moremo pokazati s prstom. Sem pa bila dovolj glasna, preden sem razglasila rezultat, tako da upam, da bodo poslanke in poslanci, tisti, ki sodelujejo v volilnih komisijah, ali pa tisti, ki od komisije izvedo za rezultat, imeli usta zaprta vsaj do razglasitve v parlamentu.

Zdaj sva pri preklicanem referendumu o JEK-u 2. Takrat ste rekli, da parlament ni storil ničesar nelegitimnega ali nelegalnega, da sta vam tudi dva ustavna pravnika svetovala, da je mogoče sprejeti najprej resolucijo in potem še ljudi povprašati na referendumu. Ampak javnost je to razumela kot obvod.

Žal mi je, da je javnost to razumela kot obvod, ker sem večkrat utemeljila, tudi pred sprejemom same odločitve, razloge za tako odločitev. Tudi poslanke in poslance sem povprašala, ali bi želeli od zakonodajnopravne službe še formalno mnenje glede tega. Ta predlog je bil zavrnjen, ampak ne glede na to je vsaka odločitev, ki jo sprejmemo v parlamentu, sploh pa vsaka odločitev, ki jo sprejmem jaz, utemeljena, pravno argumentirana in stoji. In jaz za njo stojim in stojim tudi za poslankami in poslanci, ki sprejemajo take odločitve. Državljankam in državljanom bi res želela povedati, da so poslanke in poslanci predstavniki ljudstva. To bi pa lahko trdila prav za vsakega od njih. Nihče nima namena delati obvodov zakonodaje ali ravnati koruptivno. Parlament deluje pravno, pravilno, legalno in legitimno.

300.000 evrov je bilo stroškov za odpovedan referendum. To je odneslo kar nekaj podpore predvsem vaši stranki.

Odločitev je pač bila, kakršna je bila. Stroški so seveda nastali. Znova pa poudarjam, da kar se parlamenta tiče in odločitve, da se referendum ne izvede, je bila ta pravno povsem pravilna, argumentirana in stoji. Težko pa komentiram samo vsebino tega, ker pri vsebini in pri političnih odločitvah glede te zadeve nisem bila udeležena.

Ta teden ste v državnem zboru obravnavali koalicijski predlog o prepovedi nacističnih in fašističnih simbolov oziroma poveličevanja fašizma, nacizma … Opozicija je želela dodati tudi komunizma. Kaj manjka v obstoječi ureditvi? Ali po zdajšnji zakonodaji tega ni mogoče procesirati? Ni niti prekršek, ni kaznivo …

Tudi po obstoječi zakonodaji bi se to dalo procesirati. Razumem tudi opozicijo, da želi vključiti še druge totalitarne režime, inkriminirati in sankcionirati taka dejanja. Ta določba ni uperjena v to, da bi se spraševali, kaj je bilo med drugo svetovno vojno in po drugi svetovni vojni, ali pa še pred to vojno, ampak v to, kaj se dogaja zdaj. Vidimo, da se obujajo ideje nacizma in fašizma, vidimo, da določeni posamezniki po ulicah paradirajo z nacističnimi simboli in glede na to, da sta to dve najbolj zavržni ideologiji v zgodovini človeštva, ki sta terjali na milijone življenj, je to treba obsoditi in iz družbe izkoreniniti. Zato je prav, da ju v zakonu o javnem redu in miru še posebej izpostavimo.

In zdaj sva pri lepši temi, tako imenovani lex Urban. Vi ste se osebno zelo zavzemali za ta primer, ampak presenetil je tudi parlament, ki je zakon sprejel brez glasu proti. Gre pa za financiranje postopka pridobivanja zdravila za nekatere redke bolezni pri otrocih.

Ta zakon bo omogočil dokončen razvoj zdravila za redke genske bolezni, trenutno za bolezen, za katero trpi deček Urban. Prav vsakdo bo lahko konkuriral, če bo izpolnjeval zakonske pogoje za pridobitev finančnih sredstev države za razvoj zdravila za redko bolezen oziroma za razvoj zdravila sirota, kjer farmacevtske družbe nimajo interesa, da bi tako zdravilo razvile in proizvajale. Prav je, da v takem primeru nastopi država in pomaga. Zelo sem vesela, da so vse poslanke in poslanci spoznali, kako pomembno je to. Otroci so naša prihodnost, in če obstaja možnost, da se razvije zdravilo, ki bo omogočilo boljše življenje tem otrokom, potem moramo vsi pomagati in pritisniti gumb za. Zelo sem bila vesela, ko sem spoznala, da v Sloveniji premoremo to srčnost.

Ali bo zdravilo, ko bo izdelano in če ne bo potrebe v Sloveniji, lahko dostopno tudi otrokom v tujini, ki ga potrebujejo?

Seveda, saj je Slovenija država, ki pomaga drugim. Dobili ga bodo lahko tudi drugi otroci. Najprej seveda slovenski otroci, ki trpijo za to boleznijo, potem pa še drugi. To pomeni dostop do državnega financiranja za pediatrično populacijo tudi pri drugih redkih genskih boleznih, kjer bi država lahko vstopila in sofinancirala razvoj zdravila.

Še razmere v koaliciji. Najprej ste sprejeli koalicijsko dva težka proračuna za prihodnji dve leti, potem pa sta se včeraj dve koalicijski stranki in poslanka Mojca Šetinc Pašek oglasile z očitki vladi, da ima v načrtu nakup orožja iz Izraela. Kaj je na tem? Stranka Svoboda se včeraj ni oglašala, iz Morsa so sporočili, da to ne drži …

Ministrstvo je že podalo demanti glede tega, in sicer da se ne sodeluje z Izraelom. Kar je seveda prav, saj je sodelovanje z državo, katere najvišjemu političnemu voditelju grozi nalog za aretacijo, popolnoma neprimerno. Nobeno sodelovanje s tako državo sploh ne bi smelo biti na agendi, sploh če je povezano z orožjem. Kar pa se tiče razpok v koaliciji … Jaz v strankarsko politiko nisem toliko vpeta. Bi pa rekla vsem političnim strankam, da jih bodo volivci ocenjevali po rezultatih, torej naj se osredotočijo na rezultate.

Nisem mislila spraševati o razpokah v tem smislu, ampak bolj o tem, da bi se lahko najverjetneje tri vladne stranke dogovorile med seboj in ne prek javnosti, ali je mišljeno orožje iz Izraela ali ne.

Zagotovo bi bilo bolje, da bi se več stvari dogovorilo gentlemansko, spoštljivo, ne pa prek javnosti.

Če prav razumem, ste pa enako proti kot stranki SD in Levica?

Obsojam genocid, ki se dogaja v Palestini. Bila sem zelo aktivna pri priznanju Palestine kot samostojne in neodvisne države in menim, da sodelovanje z Izraelom v trenutnih razmerah na nobenem področju ni mogoče.