Obisk koordinira ministrstvo za finance, bruseljski uradniki se bodo sestali predvidoma s predstavniki šestih slovenskih ministrstev, Banke Slovenije in Urada za makroekonomske analize in razvoj. Danes poteče tudi rok, do katerega mora Slovenija v Bruselj poslati proračunske dokumente za prihodnje leto.

Kako pravočasno prepoznati ključna tveganja v evropskih državah in jih odpraviti, da ne nastopi nova kriza? To je vprašanje, s katerim si beli glavo bruseljski ustroj, ki je leta 2011 uvedel t. i. evropski semester, to je razpored oddajanja dokumentov ter izvajanja ukrepov, ki jih resda države uskladijo z uradniki Evropske komisije, a zadnjo besedo ima Evropski svet, v katerem sedijo predsedniki vlad ali držav članic EU-ja.

Sloveniji več let enaka priporočila
Slovenija že leta dobiva enaka priporočila. S Hrvaško in z Italijo spada med najbolj problematične države s presežnimi makroekonomskimi neravnotežji. To pomeni, da se kopičijo tveganja. Če je naša država odpravila vsaj tista, povezana z bankami, pa se ni lotila vseh drugih, ki po mnenju Evropske komisije preprečujejo večjo rast in zaposlovanje. Trg dela je še vedno preveč rigiden in preveč poklicev je reguliranih, konkurenčnost gospodarstva šepa. Podjetja, ne samo državna, bolehajo zaradi šibkega ali neprimernega vodenja.

Bistvo priporočil se že ves čas glasi: država naj se čim bolj umakne iz lastništva podjetij. Ne toliko zaradi kupnin, ki bi olajšale breme javnega dolga, ampak zaradi potrebe po boljšem, učinkovitejšem upravljanju. Bruselj gotovo ne bo zadovoljen z zavlačevanjem sprejetja kodeksa korporativnega upravljanja podjetij v državni lasti.

Strukturne reforme, ki jih še ni
Od Slovenije pričakuje še ambiciozne strukturne reforme, med drugim: novo pokojninsko reformo, povečanje poklicnega izobraževanja, nov zakon o študentskem delu, spremembo minimalne plače. Nič od tega nismo sprejeli. Komisija bo napredek oziroma zastoj merila tudi ob upoštevanju, da so bile letos pri nas volitve.

Finančno ministrstvo mora danes v Bruselj poslati še predlog proračuna za 2015 in upamo na jasen odgovor, kakšni so vladni načrti z maso plač v javnem sektorju in kako se bo moral vsak nečemu malo odreči, kot je pred dnevi dejal minister Dušan Mramor.

Maja Derčar, Radio Slovenija