Od januarja 2001 je premik ure obvezen za vse države Evropske unije, razen tistih, ki ne ležijo na celini. Evropski parlament je od leta 1980 o usklajevanju časa sprejel že devet direktiv. Evropski svet in parlament pa sta tudi tisti telesi, ki bi lahko direktivo na predlog Evropske komisije odpravili. Razprave o premikanju časa v parlamentu so torej pogoste.

Kratka zgodovina časa - in njegovega premikanja
Stare civilizacije so čas usklajevale pogosteje in bolj fleksibilno, kot to počnemo danes. Dnevno svetlobo so tako na primer razdelili na dvanajst enakomernih obdobij in ta so trajala različno dolgo glede na čas leta. Rimska "ura" je, denimo, pozimi trajala 44, poleti pa kar 75 minut.

Sodobno obliko usklajevanja časa, ki bi prinesla varčevanje z dnevno svetlobo, je leta 1895 predlagal George Vernon Hudson. Hudson je bil novozelandski entemolog, ki se je ukvarjal tudi z astronomijo. Premik ure je tako zanj pomenil, da bi poleti v svojem prostem času lahko žuželke iskal še pozneje v popoldanskih in večernih urah ... Usklajevanje je bilo predlagano predvsem zaradi poletja, ko so želeli izrabo sončne svetlobe podaljšati v popoldanske in večerne ure.

Vplivi premika ure
Do danes so bile opravljene mnoge študije o vplivih premikanja ure. Osnovni namen varčevanja z energijo je težko preverljiv, čeprav so bili v letošnjem letu evropskim poslancem predstavljeni izsledki, ki kažejo nekaj malega prihrankov pri energiji, negativnih posledic pa ne zaznavajo. Kar se tiče vplivov na zdravje, naj premik ure ne bi negativno vplival, predstavlja pa neprijetnost, predvsem za starejše ljudi.

Danes tako lahko bedite malo dlje in se jutri zbudite s sončno svetlobo, je eden izmed nasvetov, ki jih lahko zasledite na raznih spletnih forumih. Kakor koli se boste že spopadali s spremembo časa, pa predvsem ne pozabite nastaviti ur, ki jih uporabljate.

Kazalce na urah bomo na poletni čas znova premaknili v nedeljo, 27. marca prihodnje leto.