Ministrstvo za okolje je pred dobrimi tremi leti sklenilo pravno urediti področje izvajalcev javne gospodarske službe urejanja vodotokov in z javnim razpisom izbralo koncesionarje. Zapletlo pa se je na območju Savinje, kjer sta se prijavili družbi Nivo EKO in VGP Kranj. Ministrstvo je izbralo Nivo EKO, a je revizijska komisija ugotovila, da je oddalo nepopolno ponudbo.

V drugem izboru je ministrstvo znova izbralo svojega favorita, revizijska komisija pa je zadevo vrnila v ponovno odločanje. V tretjem izboru je ministrstvo ugotovilo, da tudi ponudba družbe VGP Kranj ni popolna, a se državna revizijska komisija tudi s tem ni strinjala in zadevo vrnila v četrto odločanje, ki ga bo ministrstvo opravilo v septembru. Podrobneje smo o postopku izbire koncesionarja na MMC-ju že pisali.

Štirinajst aneksov na pogodbo, ki se je iztekla pred desetletjem
V tem času pa Nivo EKO vseeno opravlja vsa dela, povezana z vzdrževanjem vodotokov, saj je 100-odstotni podizvajalec teh del trenutnega koncesionarja družbe Nivo d. d., obe družbi pa sta tudi lastniško in družinsko povezani. Na ministrstvu nam sicer niso odgovorili, ali je vzdrževanje stare pogodbe z družbo Nivo d. d. cenovno dražje od cen, ki sta jih na razpisu ponudila Nivo EKO in VGP Kranj, saj postopek izbire novega koncesionarja še ni zaključen.

Nivo d. d. je koncesionar za urejanje vodotokov na območju Savinje skoraj dve desetletji, več kot desetletje pa je minilo tudi od dne, ko se je iztekla prva koncesijska pogodba. To so potem na ministrstvu, kljub pravnim mnenjem, da je to nezakonito, vrsto let podaljševali z aneksi. Pogodba z Nivojem d. d. zdaj beleži še 14. aneks, na podlagi katerega ostaja izvajalec javne gospodarske službe urejanja vodotokov.

Stečaj podjetja ne moti ministrstva pri novem aneksu
Na ministrstvu, čeprav zakon določa javni razpis kot edini način pridobivanja koncesij, ocenjujejo, da je sklenjena pogodba o opravljanju nekaterih nalog obveznih gospodarskih javnih služb pravno ustrezna, saj je, tako ministrstvo, sklenjena na podlagi določil uredbe o načinu izvajanja obveznih državnih gospodarskih javnih služb na področju urejanja voda. Po trenutnem aneksu bo Nivo d. d. izvajal ta dela do konca letošnjega leta, na ministrstvu pa so že pripravili aneks številka 15 za dodatna, ki je v fazi podpisovanja.

Zadnji aneks pa je nedvomno v nasprotju z uredbo, na katero se sklicuje ministrstvo. 16. člen uredbe namreč kot pogoj za koncesionarja izrecno navaja, da ta ne sme biti v postopku stečaja ali prisilne poravnave, 28. člen pa, da koncesija preneha, kadar je koncesionar v stečaju. Pri tem velja opomniti, da je bil Nivo d. d. že lani, ko se je podpisoval 14. aneks v prisilni poravnavi, trenutno pa je v postopku stečaja, ki se je začel na predlog DUTB-ja. Ministrstvo bi, če bi upoštevalo uredbo, moralo tako namesto novega aneksa poiskati novega izvajalca.

Sodišče odprlo vrata za prevzem vprašljive koncesije
To kršenje uredbe pa ni motilo niti okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, ki je ugodilo predlogu stečajnega upravitelja in dalo soglasje za dokončanje sklenjenih poslov in za sklenitev aneksa številka 15. Sodišče je upravitelju tudi naložilo, da se pri prodaji premoženja stečajnega dolžnika vse premoženje, ki se uporablja pri tem poslovanju, proda kot celota. S tem je na stežaj odprlo vrata za prevzem celotnega podjetja s koncesijo vred in potencialno nadaljevanje podpisovanja pravno vprašljivih aneksov.

Sodišče je namreč pritrdilo stečajnemu upravitelju, da bi prekinitev izvajanja te pogodbe zmanjšala stečajno maso, prav tako pa bi bilo selektivno prodajanje stečajne mase, po mnenju sodišča, daljše, stečajni upravitelj pa bi iztržil manj, kot če proda poslovno celoto skupaj s "koncesijsko pogodbo". Sodišče pri tem navaja, da Nivo d. d. z izvajanjem te pogodbe nima stroškov, saj vsa dela opravlja podizvajalec Nivo EKO, medtem ko si za predajo del Nivo d. d. obračuna 6 odstotkov provizije, kar pomeni 50 tisoč evrov dobička. Ob tem podatku velja navesti tudi to, da mora izbor podizvajalca potrditi ministrstvo za okolje z aneksom k pogodbi.

50 tisoč evrov provizije za oddajo del
Provizija, ki si jo, zgolj za predajo posla podizvajalcu, odmerja Nivo d. d., je po mnenju sodišča dobiček, s katerim stečajni dolžnik nima nobenih dodatnih stroškov. Obenem je sodišče v sklepu zapisalo, da s tem sklepom ne krši načela omejevanja tveganj, saj stečajni dolžnik ne bo prevzel "nobenih poslovnih tveganj, značilnih za poslovanje delujočega podjema".

Poslovna tveganja pa Nivo d. d. vendarle prevzema, vsaj sodeč po odgovorih ministrstva na naša vprašanja, kjer so zapisali, da koncesionar v celoti odgovarja za podizvajalca. Ob tem velja spomniti, da je družba Nivo EKO v preteklosti že povzročala glavobole ministrstvu za okolje, med drugim je z gradnjo brez gradbenega dovoljenja ogrozila prejemanje evropskih sredstev, na ministrstvu pa so bili pri izvajanju projekta poplavne varnosti na območju Savinje zaskrbljeni tudi zaradi likvidnostnih težav družbe Nivo EKO.

Stečajni upravitelj mora sicer po sklepu sodišča vložiti predlog za prodajo premoženja do 11. septembra. V tem času bo tudi podpisan aneks številka 15, ministrstvo pa se bo tudi znova odločalo o izbiri koncesionarja med Nivo EKO in VGP Kranj.