V Odmevih se je z Urošem Urbanijo pogovarjala voditeljica Tanja Starič.

Na mesto direktorja Televizije prihajate v času zelo napetih razmer, sredi novinarske stavke, ob nasprotovanju novinarskega sindikata, ki napoveduje tudi zaostritev stavke, tudi stroka temu nasprotuje. Obenem pravite, da nameravate umiriti razmere – kako?

Ja, ni enostavno v teh razmerah se odločiti za mesto direktorja Televizije. Sploh ob upoštevanju zunanjih okoliščin, torej izjemnih apetitov oziroma pritiskov vladajočih, da prevzamejo v celoti RTV, na drugi strani pa tudi konfliktne situacije znotraj same hiše. Ampak prav zaradi vsega tega, torej v želji, da slovenski medijski prostor ne gre v smeri putinizacije, torej kjer bi novinarji delali z roko v roki z vladajočo oblastjo, sem se seveda odločil, mislim, da je moja dolžnost glede na izkušnje, ki jih imam, da prispevam svoj delček k pluralizaciji in demokratizaciji Slovenije in predvsem medijskega prostora.

Ampak vi prihajate iz politike, vi ste bili direktor Ukoma – ne vidite tukaj navzkrižja interesov? To je najbolj sporno – da človek, ki je delal v vladi, pride na mesto v javnem servisu.

Ne, to ste se zmotili. Ne prihajam iz politike, mesto direktorja Ukoma je strokovna pozicija in ne politična.

Ali načrtujete kadrovske spremembe, če da, katere?

Kakršne koli spremembe bodo, jih je treba seveda najprej razmisliti in skomunicirati z vsemi vpletenimi. Ampak želel bi poudariti eno – Televizija ni neki majhen čolnič, ki ga lahko premikaš, kakor ti paše. Nedavno sem na programskem svetu dejal, da jo kvečjemu lahko primerjamo z velikim tankerjem – kakršen koli premik je treba dolgoročno načrtovati. Prvič, ni enostavno uvajati sprememb, drugič, pa je treba tudi gledalce ali pa bralce in poslušalce navaditi na spremembe. Seveda ne moreš čez noč navaditi gledalcev na čisto druge vsebine, kot so bile pred tem. Tako da spremembe so potrebne, vendar premišljeno.

Ravno zaradi tega, ker se tako velika institucija premika počasi, so bile presenečenje, in seveda tudi razlog za vse te nemire, spore, nezadovoljstvo v novinarskem sindikatu in med novinarji, velikanske spremembe, ki so se zgodile tako rekoč čez noč. Cela vrsta oddaj je bila ukinjena, cela vrsta oddaj je bila premaknjena na drugi program, vemo, kaj je temu sledilo. Kakšen je vaš načrt, boste te oddaje vrnili na mesta, kjer so bile prej. Govorimo seveda o Studiu City, Globusu, Točki preloma in drugih oddajah, ki so izginile.

Kot vem, Studio City še ni izginil, je na programu, tako da ne bi tukaj govoril, kaj bomo, česa ne bomo. Treba je pogledati, kaj je bilo dobro narejeno, in tisto, kar je bilo dobro narejeno, je treba nadaljevati. Če pa so bile seveda kakšne napake, ki se evidentno kažejo kot napake, pa se je treba tudi pogovoriti in popraviti zadevo.

Že jeseni?

Točno tako.

Kot rečeno, na mesto direktorja Televizije prihajate z mesta direktorja Ukoma. Tam ste pisali ocene o posamičnih novinarskih prispevkih našega programa, torej Televizije, in tudi radijskih kolegov. To smo razumeli kot politični pritisk, veliko je bilo tudi opozoril stroke, da ste s tem prekoračili pooblastila. Ali boste takšno ocenjevanje nadaljevali?

Mislim, da nisem nikoli pisal ocen. Delali smo pa analize, predvsem z vidika upoštevanja novinarskih standardov – ali se je upoštevalo novinarske standarde ali ne. Namreč nespodobno je, ko so se v preteklosti pojavljale take ali drugačne kritike čez RTV, ki so se res zdele pavšalne – niso dobri, vse delajo narobe in tako naprej, kar ni res. V tej hiši je veliko dobrega, veliko dobrih programov, prihaja pa tudi do posameznih zdrsov. To si moramo priznati. Sam celo mislim, da je premalo debate znotraj uredništva, kaj pravzaprav ni bilo narejeno, kje so bili posamezni novinarski zdrsi, odstopanja od tistega, čemur rečemo novinarski standardi, in kaj je bilo dobro. Če bi bilo več te debate, bi vse skupaj lahko prispevalo k boljši kakovosti. In kaj je tukaj glavna stvar, najbolj pomembno? Če primerjamo z zdravniki – včasih se je govorilo, da zdravniki ščitijo drug drugega, kar seveda ne prispeva k zaupanju. Enako je pri novinarstvu – novinarji smo ali pa ste toliko močni, kolikor imate močno zaupanje javnosti v vaše delo.

Sorodna novica Generalni direktor RTV Slovenija na čelo Televizije imenoval Uroša Urbanijo

Veliko govorite, tudi na prejšnjih vaših položajih, o informativnem programu Televizije Slovenija. Ampak Televizija Slovenija je mnogo več, tukaj so številni drugi programi – razvedrilni, športni, izobraževalni, dokumentarni, kulturni, da ne govorim o drugih. Kaj bo s temi programi?

Točno tako, to sem tudi sam povedal. Večji del RTV-ja funkcionira odlično, zelo dobro, ampak žal se pozornost javnosti usmerja na včasih tudi ekscesno komunikacijo znotraj RTV-ja ali pa tudi navzven. Ko se to uredi, ko bo komunikacija takšna, kot mora biti, profesionalna, tudi med sodelavci, mislim, da ne bo fokus samo na informativnem, ampak tudi na teh dobrih straneh. Saj konec koncev ste nedavno tega videli, ko RTV ni uspel prenašati pomembnega športnega tekmovanja, da je bil fokus tudi na športu. To pomeni, da gledalci tudi v teh drugih primerih opazijo, če kar koli manjka.

Evropska komisija je ravno zaradi dogajanja na področju težav financiranja STA-ja napovedala, da bo sprejela vrsto pravil, ki bodo veljala povsod. Opozorila je na pritiske na javne medije v času, ko ste bili vi direktor Ukoma. Se počutite odgovorni za to?

Prvič, ne vem, o kakšnih pritiskih govorite, če sem kot direktor Ukoma, ki je financiral na primer STA v višini več kot dveh milijonov evrov letno, zahteval transparentno finančno poslovanje. Spomnite se, kako se je začel celoten konflikt, ko je nekdanji direktor STA-ja zavrnil dokumentacijo, ki bi upravičevala financiranje. Namreč vsakomesečno je pošiljal račune, kjer so prikazovali, da delajo iz naslova javne službe izgubo. In tukaj se je začelo, ko je direktor zavrnil to transparentnost finančnega delovanja. Če nekdo zahteva to dokumentacijo, mislim, da ni argumenta, da bi kdor koli očital pritiske, ampak seveda tisto dolžnostno ravnanje.