Zahtevo za parlamentarno preiskavo je državni svet sprejel v sredo, preiskovalna komisija, ki jo bo na tej podlagi ustanovil DZ, pa naj bi pojasnila in razjasnila dejstva in okoliščine glede domnevnega finančnega izčrpavanja podjetja Gen-I – tega je do novembra 2021 dolga leta vodil premier Robert Golob –, odnosov podjetja Star Solar v Golobovi lasti z državnim podjetjem Borzen in domnevno nezakonitega financiranja volilne kampanje stranke Gibanje Svoboda za državnozborske volitve leta 2022.

Sorodna novica DS za preiskovalno komisijo glede Gen-I-ja in Star Solarja. Gen-I: Nezakonito, neustavno.

Najprej na zakonodajno-pravno službo

Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je novinarjem povedala, da je zahtevo poslala zakonodajno-pravni službi DZ-ja, pri tem pa je opozorila na informacije, da je nekatere pomisleke glede dopustnosti, zakonitosti oz. ustavnosti zahteve že podala pravno-kadrovska služba DS-ja.

Če bo zakonodajno-pravna služba ugotovila pomanjkljivosti oz. imela pripombe in pomisleke, bo prva med poslanci od predlagateljev zahtevala, da zahtevo ustrezno popravijo. Pri tem računa na integriteto in poštenost ter čut za zakonitost in ustavnost državnih svetnikov, da bodo tem predlogom sledili. Ob tem je opozorila, da takšna odločitev ni nova praksa, saj da so tako ravnali že tudi predsedniki DZ-ja pred njo.

Preiskava je resen institut, je dejala Urška Klakočar Zupančič. Zagotovila je, da bo, dokler bo predsednica DZ-ja, storila vse, kar je v njeni pristojnosti, da bodo parlamentarne preiskave potekale zakonito in skladno z ustavo.

Preiskava ni orodje za diskreditacijo političnih nasprotnikov

Preiskava po njenih besedah ni orodje, s katerim bi se želelo diskreditirati politične nasprotnike. Je institut za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij, katerega namen je oceniti dejansko stanje glede določene problematike, ki je potem podlaga za morebitno odločanje DZ-ja. Gre za del nadzorne funkcije DZ-ja nad funkcionarji in nikakor ne sme biti zlorabljena za namene političnega obračunavanja, je izjavila.

Med načeli, ki jih je treba pri vzpostavitvi in delu parlamentarnih preiskav po njenih besedah dosledno upoštevati, je omenila delitev oblasti, kar pomeni, da preiskovalna komisija ne more opravljati dela in nalog drugih državnih organov ali nadzornih svetov podjetij.

Poudarila je še načela ustavnosti in zakonitosti, jasne določitve predmeta, časovnega vidika in namena preiskave, jasne razvidnosti javnega interesa in spoštovanja človekovih pravic ter temeljnih svoboščin ljudi, ki so zajeti pri delu preiskave.

Predsednica DZ-ja za spremembo zakonodaje

Ker v Sloveniji še ni vzpostavljen institut pravnega varstva zoper odločitev za vzpostavitev parlamentarne preiskave, ga bo treba po več opozorilih ustavnega sodišča in tudi Evropske komisije ustrezno urediti z novelacijo zakonodaje, je poudarila Urška Klakočar Zupančič.

Zato pričakuje, da bo ministrstvo za pravosodje takoj pristopilo k spremembam zakona o ustavnem sodišču, sama pa je že ustanovila delovno skupino, ki se ukvarja z zakonom o parlamentarni preiskavi. Cilj je, da se vzpostavi ustrezno pravno sredstvo za presojanje ustavnosti in zakonitosti akta o odreditvi parlamentarne preiskave in preprečitev zlorab instituta parlamentarne preiskave, je še pojasnila.