Državni svetniki so med drugim odločali o predlogu za ustanovitev preiskovalne komisije, ki se bo ukvarjala s poslovanjem podjetij Gen-I in Star Solar ter domnevnim nezakonitim financiranjem Gibanja Svoboda. Pobudo za sprejem zahteve za odreditev parlamentarne preiskave je na predlog državnega svetnika iz vrst SDS-a Andreja Poglajena vložila interesna skupina lokalnih skupnosti.

Interesna skupina negospodarskih dejavnosti pa je vložila predlog za preložitev razprave in odločanja o predlagani zahtevi za ustanovitev preiskovalne komisije. Kot je pojasnila vodja te interesne skupine Branka Kalenić Ramšak, so predlog vložili z namenom pridobitve boljšega uvida in poznavanja tematike. "Menimo, da bomo po pridobitvi mnenja naše pravno-kadrovske službe bolj kakovostno lahko odločali o tem predlogu," je dejala.

Tako Poglajen kot svetnik David Klobasa sta zaradi domnevnih pritiskov na svetnike zato predlagala, da se izvede tajno glasovanje o preložitvi obravnavane točke.

Svetniki so nato na glasovanju podprli preložitev obravnave ustanovitve preiskovalne komisije. Za preložitev sta glasovala tudi Poglajen in Klobasa, ki sta nato zahtevala ponovno glasovanje, saj sta mislila, da glasujeta o tajnem glasovanju, ne pa o preložitvi obravnave preiskovalne skupine.

Kritika predloga za ustanovitev preiskovalne komisije

Željo za preložitev obravnave so zaradi obsežnega dopisa odvetnika Mirka Bandlja, v katerem je bil kritičen do predloga za ustanovitev preiskovalne komisije, izrazili tudi v interesni skupini delojemalcev. Bandelj je kot pooblaščenec podjetja Gen-I v dopisu predsedniku državnega sveta Marku Lotriču med drugim zapisal, da poslovanje te družbe nikakor ne more biti predmet parlamentarne preiskave.

Predlagani preložitvi obravnave te točke je med drugim nasprotoval Milan Ozimič, saj je menil, da ni nobenega vsebinskega razloga za preložitev. Pobuda za ustanovitev preiskovalne komisije je bila po njegovem mnenju dana dovolj zgodaj, svetniki pa so imeli dovolj časa, da se s pobudo dobro seznanijo.

Poglajen je še pred začetkom seje odvetnikov dopis označil za etično in moralno sporen pritisk na svetnike in svetnice. "Mislim, da so naše odločitve in naše delo povsem avtonomni in da je šlo tukaj v bistvu bolj za poskus neke diskreditacije našega predloga," je dejal.

Kot je pojasnil Lotrič, se lahko tajno glasovanje izvede samo na predlog interesne skupine, ki je predlagala prestavitev obravnavane točke.

Nekateri svetniki, kot sta Radovan Stanislav Pejovnik in Saška Kiara Kumer, sta zanikala, da sta bila podvržena kakršnim koli pritiskom. Oba sta podprla preložitev obravnave te točke.

"Dati na dnevni red tako delikatno točko po najhitrejšem možnem postopku ni korektno," je ocenil Pejovnik. Prepričan je tudi, da ni korektno, da svetniki niso dobili mnenja zakonodajno-pravne službe DZ-ja o samem predlogu za ustanovitev preiskovalne komisije.

Ustanovitvi komisije je nasprotoval tudi Dejan Crnek, ki je menil, da je v državi veliko več drugih pomembnejših zadev, ki bi se jim bilo treba posvečati. "Moje mnenje je, da se te zadeve prepustijo pristojnim institucijam," je pojasnil v obrazložitvi glasu.

Svetniki so nato na glasovanju z 18 glasovi za in 15 glasovi proti podprli preložitev obravnave te točke.

Po končanem glasovanju je Poglajen predlagal 15-minutno prekinitev seje in sklic kolegija državnega sveta, da se odloči o nadaljnjem poteku seje. Predlog je velika večina svetnikov podprla.

Zahteva po ponovnem glasovanju

Ob začetku nadaljevanja seje je nato Lotrič naznanil, da bo na predlog dveh svetnikov, Klobase in Poglajena, znova potekalo glasovanje o preložitvi te točke. To je presenetilo številne svetnike, ki so opozorili, da s predlogom omenjenih svetnikov niso bili seznanjeni.

"Predlagatelj te točke dnevnega reda ni predlagal ponovnega glasovanja, ampak premor za sejo kolegija," je med drugim poudaril Jožef Školč, ki je bil med podporniki preložitve točke. "Nobene pritožbe ni bilo slišati," pa je dejal Pejovnik.

Zaradi izraženih pomislekov o primernosti ponovnega glasovanja nekaterih svetnikov so zato znova prekinili sejo in sklicali sestanek mandatno-imunitetne komisije, da se dogovori o tem, kako nadaljevati sejo.

Kot je med drugo prekinitvijo seje novinarjem pojasnil Klobasa, tokrat za težave pri glasovanju ni bil odgovoren kozmični dež. "Prišlo je do zmede o tem, ali glasujemo o tajnem glasovanju ali o umiku točke z dnevnega reda," je dejal.

"Sklep, o katerem smo glasovali, ni bil jasno predstavljen, zato sva s Klobaso mislila, da glasujeva o tajnem glasovanju, ne pa o preložitvi obravnave točke," pa je med sejo pojasnil Poglajen.

Članom komisije se ni uspelo poenotiti o načinu poteka seje, zato so se odločili, da bodo na osnovi posnetka s pomočjo strokovnih služb pripravili magnetogram in nato s pomočjo enoznačnega zapisa predvidoma v petek sprejeli sklep in z ugotovitvami seznanili predsednika državnega sveta. Ta bo nato v najkrajšem mogočem času sklical nadaljevanje seje, je v nadaljevanju seje pojasnil predsednik komisije Jože Smole. Lotrič je po koncu seje pojasnil, da se bo seja predvidoma nadaljevala prihodnji teden.

Na pobudo interesne skupine delodajalcev so državni svetniki danes medtem obravnavali in podprli zahtevo interesne skupine delodajalcev za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 42. člena zakona o dohodnini, ki ureja obdavčitev delavcev, napotenih na delo v tujino. Za tega menijo, da je v nasprotju z ustavo.