.

Varuhinja človekovih pravic Zdenka Čebašek Travnik je na ustavno sodišče naslovila zahtevo za presojo zakonske določbe, po kateri imajo Romi na območjih, kjer živi avtohtono naseljena romska skupnost, v občinskem svetu najmanj po enega predstavnika (peti odstavek 39. člena).

US: Kriterij avtohtonosti se ne nanaša na druge pravice
Varuhinja je kriteriju avtohtone naseljenosti romske skupnosti očitala, da od uživanja posebnih pravic sistemsko izključuje "neavtohtono" romsko skupnost, ki živi v Sloveniji. Izpodbijana ureditev povzroča tudi diskriminacijo na podlagi rojstva oz. porekla med pripadniki romske skupnosti in tudi med skupnostmi samimi, je prepričana.

Po mnenju ustavnega sodišča je vezava političnega predstavništva romske skupnosti v občinskem svetu na ustaljeno (zgodovinsko) naselitev te skupnosti na določenem območju razumen razlog za različno obravnavo teh skupnosti. Kriterij avtohtonosti pa je uporabljen le pri političnem predstavništvu lokalnih romskih skupnosti, ne nanaša pa se na druge posebne pravice, ki jih Romi v Sloveniji uživajo po drugih zakonih, opozarja sodišče.

Ena izmed določb je bila iz zakona že izločena
Opominjajo, da je posebna pravica do političnega predstavništva oblikovana za zaščito romske skupnosti, ki ni dana posameznikom kot takim, ampak romskim skupnostim kot posebnim lokalnim skupnostim zaradi zavarovanja njihovih etičnih značilnosti.

Varuhinja je izpodbijala tudi šesti odstavek 39. člena, da vlada z uredbo določi kriterije in merila, na podlagi katerih se opredeli avtohtonost naseljene romske skupnosti.

Sodišče je zahtevo v tem delu zavrglo, saj je bila s poznejšo novelo zakona določba o pooblastitvi vlade za določitev kriterijev in meril za opredelitev avtohtonosti naseljene romske skupnosti iz zakona izločena in ne velja več.

Sodišče že nekajkrat presojalo podobno problematiko
Ustavno sodišče se je sicer že v preteklosti izreklo o več vidikih ustavnopravnega položaja v Sloveniji živeče romske skupnosti. Med drugim je že presojalo 39. člen, tudi dopolnjenega s seznamom občin, ki so dolžne zagotoviti pravico v občini naseljene romske skupnosti do enega predstavnika v občinskem svetu. Tudi pri tem je ugotovilo, da taka ureditev ni v nasprotju z ustavo.