Pobudo za presojo ustavnosti prvega odstavka 14. člena zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev je podal varuh človekovih pravic. Po mnenju varuha ni razlogov, da se pri ljudeh, ki opravljajo dejavnosti, ne ugotavlja njihov dejanski dohodek v trenutku, ko zaprosijo za pravico iz javnih sredstev.

Po mnenju varuha je ta določba problematična zlasti z vidika pridobivanja pravic iz javnih sredstev, saj jih samostojni podjetniki ne glede na obseg dejavnosti sploh nimajo možnosti pridobiti.

Z ustavo neskladen tudi pravilnik
Ustavno sodišče je ob pobudi ugotovilo, da zakonodajalec ne ureja položaja tistih, ki opravljajo dejavnost na enak način, kot ureja položaj drugih ljudi. Po mnenju ustavnega sodišča mora biti tudi tistim, ki opravljajo dejavnost, omogočeno dokazati, da potrebujejo pomoč zaradi svojega materialnega položaja.

Obenem je ustavno sodišče ocenilo, da je z ustavo neskladen tudi drugi odstavek 7. člena pravilnika o načinu ugotavljanja premoženja in njegove vrednosti pri dodeljevanju pravic iz javnih sredstev. Neustaven je v delu, po katerem se vrednost lastniških deležev gospodarskih družb ali zadrug lahko ugotavlja le iz izpisa iz sodnega registra.

Preživnina in zunajzakonska skupnost ostajata upoštevani
Ministrstvo za delo družino, socialne zadeve in enake možnosti mora zdaj ugotovljeno neskladje odpraviti v šestih mesecih, do tedaj pa center za socialno delo ne sme ugotavljati primerljive tržne vrednosti deležev gospodarskih družb zgolj na podlagi sodnega registra.

Nista pa neskladna z ustavo 10. člen zakona, ki se nanaša na pravno domnevo obstoja zunajzakonske skupnosti, prav tako ni v neskladju z ustavo 12. člen zakona, ki se nanaša na upoštevanje preživnine pri ugotavljanju materialnega položaja.