Franc Jurša je po koalicijskem srečanju pred današnjo sejo vlade spomnil, da sta se za izredno uskladitev najprej zavzela DeSUS in SD, pridružil se jima je še SMC. Težava je le v ministru za finance Dušanu Mramorju, ki je sicer zahtevo po izredni uskladitvi pokojnin v vrednosti 0,4 odstotka na samem začetku označil za nesprejemljivo. Predsednik DeSUS-a Karl Erjavec je pretekli teden dejal, da se Mramor zelo počasi mehča.

Jurša poudarja, da Mramor "trdo vztraja pri poziciji", da odhodki tudi na tem segmentu ne smejo biti višji. Vodja poslancev DeSUS-a pa upa, da se bodo v prihodnjih dneh glede tega uskladili in dogovorili, kdaj bo izvedena izredna uskladitev. Od časa uskladitve je namreč odvisen tudi strošek za proračun.

Za celo leto bi to pomenilo okoli 19 milijonov evrov, če bi uskladitev izvedli septembra, pa bi to bil torej precej manjši znesek. Jurša pa napoveduje brezkompromisnost DeSUS-a v tej zahtevi.

Posebno srečanje namenjeno pokojninam
Vodja poslancev SMC-ja Simona Kustec Lipicer je pojasnila, da bodo uskladitvi pokojnin namenili posebno srečanje, na katerem želijo poiskati rešitev, kako v danih finančnih okvirjih zagotoviti ta denar. Tudi po njenih besedah je "daleč od tega, da bi bil Mramor ob dogovoru koalicije srečen".

Vendar pa je vodja poslanske skupine SMC-ja spomnila na politično odgovornost, da v obstoječih javnofinančnih okvirih iščejo rešitve, ki bodo omogočale čim bolj uravnoteženo socialno stabilnost različnih družbenih skupin.

Glede morebitnega rebalansa proračuna se z Mramorjem še niso pogovarjali. Vendar jim je vnovič povedal, da so javnofinančne razmere zahtevne in se morajo tega zavedati, ko bodo iskali rešitve za posamezne zahteve, v primeru uskladitve pokojnin gre za prerazporeditev sredstev.

Pokojninska blagajna zavrnila zvišanje najnižjih pokojnin
Svet Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje (Zpiz) je med drugim obravnaval pobudo, da bi vlada proučila možnost za zvišanje najnižje pokojninske osnove. Predlog sklepa, s katerim bi vladi predlagali ta korak, ni dobil zadostne podpore.

Svet je danes sicer sprejel sklep o novem znesku najnižje pokojnine, ki od 1. januarja znaša 201,53 evra in je malenkost višji od dozdajšnjega. Najnižja pokojninska osnova za letos uveljavljene pokojnine od januarja znaša 775,10 evra, najvišja pokojninska osnova pa 3100,40 evra.

Koalicija skoraj usklajena glede pokojninske reforme
Tudi glede pokojninske reforme je koalicija do neke mere usklajena in se strinja, da do leta 2020 ni potrebe po aktivaciji ukrepov na tem področju. So pa zavezani, da do tedaj pripravljajo ukrepe. Kot je poudaril vodja poslancev SD-ja Matjaž Han, morajo to početi umirjeno in postopoma.

Poleg ukrepov, ki so vezani na starostna merila za upokojevanje, je po besedah Kustec Lipicerjeve treba iskati tudi ukrepe na področju aktivne politike zaposlovanja. Se pa v koaliciji strinjajo, da brez dogovora s socialnimi partnerji reforme ni mogoče sprejeti.