23 poslancev ZL-ja, DeSUS-a, ZaAB-ja in SD-ja je vložilo v postopek sklep in zahtevo za izredno sejo DZ-ja o nedopustnosti referenduma o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih.

Prepričani so namreč, da je sprememba zakona odpravila sistemsko diskriminacijo in protiustavno stanje. Sprejeta je bila na pobudo Združene levice, ki je želela z njo odpraviti diskriminacijo istospolnih parov, saj tovrstna diskriminacija ni dopustna glede na slovensko ustavo.

Omenjeno zahtevo so vložili na prvi dan zbiranja podpisov za pobudo za razpis referenduma, ki je tudi prvi zakonsko mogoč dan, ko lahko zahtevo vložijo. Ob tem ne želijo po nepotrebnem obremenjevati pobudnikov referenduma in upravnih enot, zato si želijo, da o njihovem predlogu državni zbor odloči čim prej.

"V strankah ZL, DeSUS, SD in ZaAB ostro obsojamo uporabo sovražnega govora in širjenje neresnic, ki jih ob zagovarjanju referenduma uporablja RKC, s podporo SDS-a in NSi-ja. Glavni namen takšnega postopanja je zgolj in samo zavajanje javnosti in odrekanje človekovih pravic," so zapisali v skupni izjavi za javnost.
SMC: Vedno bomo podprli vsebinsko odločitev
Poslanci SMC-ja so se sestali z društvi, ki predstavljajo istospolno usmerjene. Vodja poslanske skupine Simona Kustec Lipicer je po dveurnem sestanku dejala, da so v SMC-ju odločeni storiti vse, da ponovno - kadarkoli, na kakršen koli način - izrazijo svojo že sprejeto odločitev.
Na vprašanje, kako bodo torej glasovali o predlogu, pa je odgovorila: "Glasovali bomo na tisti točki, ko bo ustrezno, tako, kot smo že glasovali, in bomo vedno glasovali na takšen način." Kot je poudarila, bodo v okvirih pravnih pristojnosti in možnosti naredili kadarkoli tako, da bodo potrdili svojo že sprejeto odločitev, od katere ne odstopajo. "To pa je, da podpiramo novelo zakona, da podpiramo enakost in odpravljamo diskriminacijo," je poudarila.
V poslanski skupini so po njenih besedah enotni, vendar v okviru te teme opravljajo razprave glede aktualnih procesnih korakov. Tudi za torkov sestanek poslanske skupine so že dogovorjeni, da bodo to temo ponovno obravnavali, je pojasnila.
Po njenih navedbah je namreč materija izredno kompleksna, saj je prišlo do spremembe ustave, ki pa se ji še ni prilagodil zakon o referendumu. "Ravno iz tega razloga je potrebna še dodatna previdnost, tako da smo v okviru poslanske skupine k temu odgovorno pristopili," je dejala. Med drugim so se po njenih besedah večkrat srečali z ustavnopravnimi strokovnjaki in predstavniki civilnodružbenih organizacij, da so lahko ponovno preverili procesni in vsebinski del obravnave te problematike.
Lobnik: Za SMC referendum ni dopusten
Po besedah Mihe Lobnika iz Legebitre je SMC na sestanku prišla do ugotovitve, da referendum "o manjšinah in človekovih pravicah ni dopusten". V društvu so po njegovih besedah dobili zagotovila, da bo stranka storila vse, da do takega referenduma ne bo prišlo. "Zavedamo se, da je glede časa, kdaj je tak sklep sprejet, veliko pravnih dilem, in si želimo, da bi bila čim bolj ustrezna rešitev sprejeta čim prej," je dejal.

Koalicija Za otroke gre: Predlog neustaven in nezakonit
V Koaliciji Za otroke gre so prepričani, da je predlog 23-terice poslancev "neustaven in nezakonit". "Zato pričakujemo, da ga večina v državnem zboru ne bo podprla," so sporočili.

Če bo DZ zavrnil razpis referenduma, se lahko predlagatelji referenduma obrnejo na ustavno sodišče. Če DZ ne bo zavrnil referenduma, bo ta razpisan, če bodo pobudniki v 35 dneh zbrali 40.000 podpisov, kar naj bi jim po pričakovanjih uspelo.

Pod zahtevo za izredno sejo pa se je podpisalo tudi sedem poslancev DeSUS-a, čeprav so štirje njihovi poslanci glasovali proti noveli zakona.

Diskriminatorna zakonodaja
Raziskava o pravnem položaju istospolnih partnerstev v Sloveniji je razkrila, da je diskriminacije istospolnih partnerstev v zakonodaji veliko več, kot so sprva domnevali. "Analizirana zakonodaja je v delih, kjer zakonodajalec navezuje pravice in dolžnosti na partnerska razmerja, v celoti diskriminatorna pri obravnavi neregistriranih partnerjev z edino izjemo pri ureditvi dedovanja. Zelo pogosto pa je diskriminatorna tudi do registriranih partnerjev," je na novinarski konferenci Društva informacijski center Legebitra povedala urednica dela z naslovom Pravni položaj istospolnih partnerstev in starševstva v Sloveniji Barbara Rajgelj.

Na področju pravic otrok je po njenih besedah zlasti problematičen položaj otrok v istospolnih družinah, ko socialni starš ne more posvojiti otroka, ker ima otrok že dva biološka starša. "Zakonodaja pa pravic pastorka v istospolnih družinah ne ureja oz. jih ureja pomanjkljivo. Ženska v istospolni partnerski skupnosti lahko posvoji otroka svoje partnerke samo, če otrok nima očeta. Če pa očeta ima, a ne živi z njim, je opredeljen kot pastorek," je opozorila in dodala, da so pastorki v primeru heteroseksualnih in istospolnih skupnosti obravnavani različno.

Ugotovljene primere diskriminacije v zakonodaji bi po mnenju Rajgljeve in Neže Kogovšek Šalamon z Mirovnega inštituta lahko odpravili z uveljavitvijo novele zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki pravice heteroseksualnih parov izenačuje s pravicami istospolnih.