Navedbe nekaterih zagovornikov referenduma proti spremembi zakona o zakonski zvezi, ki se sklicujejo na psihološko stroko in psihoterapijo, ne držijo, vztrajajo na Zbornici kliničnih psihologov Slovenije, v Združenju psihoterapevtov Slovenije in Katedri za razvojno psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki so danes podali skupno izjavo za javnost.

"Sklicevanju na psihološko in psihoterapevtsko stroko pri poskusih omejevanja pravic otrokom, ki ne živijo v klasični družinski skupnosti, odločno nasprotujemo," so odločni.

Sestava družine nima pomembnega vpliva na otrokov razvoj
Zatrjujejo, da sestava družine - npr. število družinskih članov, njihov spol in spolna usmerjenost - nima pomembnega vpliva na otrokov razvoj, saj enako učinkovito kot v tradicionalni družini lahko pogoje za zdrav razvoj otroku zagotavljajo tudi strukturno drugačne družine, in se pri tem sklicujejo na izsledke različnih empiričnih psiholoških raziskav, izvedenih v zadnjih 40 letih v ZDA, Avstraliji, Veliki Britaniji, Nemčiji in drugih evropskih državah.

Vztrajajo, da se v primerjavi z vrstniki, ki živijo v družini s staršema različnega spola, pri otrocih iz družin z istospolno usmerjenima staršema ne pojavljajo pogosteje duševne motnje, zloraba prepovedanih drog ali vedenjske motnje ter težave v odnosih z vrstniki. "Razvoj spolne identitete, spolne vloge in spolne usmerjenosti poteka pri obeh skupinah otrok enako - za otroke z istospolno usmerjenima staršema ne obstaja večja verjetnost, da bi bili istospolno usmerjeni," poudarjajo.

Starši različnega spola niso zagotovilo za primerno družinsko okolje
Po njihovem prepričanju so ključni za otrokov razvoj procesi v družini, kot so kakovost starševstva in vzgojni slog, medsebojna navezanost in podpora.

"Za otrokov razvoj sta ključni toplina in ljubezen najmanj ene odrasle osebe, na katero se lahko otrok naveže in ki se tudi sama naveže na otroka, prepoznava otrokove potrebe in se nanje ustrezno odziva. Pomembno je, kako se ta oseba prilagaja na spremembe v otrokovih potrebah po bližini in navezanosti ter podpori pri osamosvajanju in navezovanju na druge pomembne odrasle in vstopanju v vrstniške prijateljske in pozneje partnerske odnose. Zmožnost za tovrsten odnos ni pogojena s spolom starša ali njegovo spolno orientacijo," pojasnjujejo in ob tem dodajajo, da kliničnopsihološka in psihoterapevtska praksa kažeta, da življenje v družini s starši različnega spola samo po sebi ne prinaša zagotovila, da bo otrok živel v primernem družinskem okolju in da bodo starši zmogli slediti njegovim razvojnim potrebam.