Civilna gibanja, združena v koalicijo Za otroke gre, ostro nasprotujejo novi definiciji zakonske zveze, ki izenačuje pravice istospolnih in raznospolnih parov.

Ena izmed vodij koalicije Metka Zevnik je za Radio Slovenija že napovedala, da bodo zavrnitev zakona poskušali doseči z referendumom: "Poslanci državnega zbora so sprejeli zakon po skrajšanem postopku in s tem izpustili ljudstvo, predvsem starše in stare starše, iz postopka soodločanja. To je bilo zelo nedemokratično. Ostaja nam tisto, kar omogočata ustava in zakon, da začnemo postopek za referendum. Najprej je treba v tednu dni zbrati 2500 podpisov in temu se bomo zdaj posvetili."

Pobudo za razpis referenduma morajo vložiti v sedmih dneh po sprejetju zakona, nato pa morajo zbrati najmanj 40.000 podpisov, s katerimi zahtevo po referendumu vložijo v parlamentu.

DZ lahko na glasovanju na podlagi predlani spremenjenega 90. člena Ustave RS zavrne razpis referenduma, če meni, da bi ljudsko glasovanje poseglo v akt, ki odpravlja protiustavnosti na področju človekovih pravic in temeljnih svoboščin ali druge protiustavnosti. V primeru zavrnitve razpisa referenduma v sporu med DZ-jem in pobudniki referenduma odloči ustavno sodišče.

Veto državnega sveta?
O morebitnem vetu na zakon bi lahko odločal tudi državni svet, pobudo za to pa lahko vloži osem državnih svetnikov, komisija ali interesna skupina. Svetniki lahko nato v sedmih dneh od sprejetja zakona in še pred njegovo razglasitvijo zahtevajo, da državni zbor o njem še enkrat odloča. Pri ponovnem odločanju mora za sprejetje zakona glasovati večina vseh poslancev. Ponovna odločitev državnega zbora je dokončna.

Družinski zakonik podprla večina poslancev
DZ je v torek zvečer po sedemurni razpravi z 51 glasovi za in 28 glasovi proti sprejel novelo zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih. Proti so glasovali poslanci SDS-a in NSi-ja in štirje poslanci DeSUS-a.

LGBT-skupnost: To je izjemen korak naprej
Spremembo zakonodaje so pozdravili v skupnosti lezbijk, gejev, bi- in transsekusalnih oseb (LGBT-skupnosti), v kateri pravijo, da je po desetletjih prizadevanj to izjemen korak naprej. Obenem se zavedajo, da se boj za njihove pravice tudi zaradi možnosti veta in referenduma nadaljuje.

"Po vseh teh letih se dejansko kaže neko novo upanje na bolj pravično ureditev in na dejansko enakopravnost tako za istospolne pare kot za otroke, ki živijo s takšnimi pari," je dejala Tatjana Greif iz društva ŠKUC. Rešitev iz v ponedeljek sprejete novele je po njenem mnenju "edina sodobna rešitev in se edina odziva na dejansko družbeno situacijo, kajti istospolne zveze obstajajo in otroci v teh družinah živijo".

Aktivistka za pravice istospolnih Suzana Tratnik pa poudarja, sprejeta zakonodaja veliko prispeva na simbolni ravni, tudi če se za sklenitev zakonske zveze istospolni pari ne bodo pogosto odločali. "Popolnoma drug občutek je, če veš, da si enakopraven," je dodala.

Nikomur ni bilo nič odvzeto, le manjšina je dobila, kar ji pripada
Oglasila se je tudi varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer in pozdravila dejstvo, da je Slovenija zmogla preseči zgolj registracijo istospolne skupnosti in manjšini omogočiti iste pravice, kot jih ima večina. Glede referenduma je dejala, da imajo ljudje pravico izraziti svoje mnenje. Sama sicer meni, da z novelo zakona ni bilo nikomur nič odvzeto, je pa bilo manjšini dano nekaj, kar ji pripada, s tem pa je Slovenija kot 13. država v Evropi in 21. na svetu vstopila v krog demokratičnih držav, kjer ljudje tovrstne stvari povsem normalno sprejemajo.