Shod je med vročico predvolilnega dogajanja pripravila civilnodružbena Koalicija brez strahu, glasen poziv z odra pa se je glasil: "Ustavimo sovraštvo, dokler je čas, ne dovolimo, da nam zavlada.” V sproščenem vzdušju so trg pred državnim zborom napolnili somišljeniki vseh starostnih skupin. Veliko je bilo tudi otrok, "saj si prav zaradi njih želimo strpnejše okolje in prijaznejšo družbo", je misli strnila mama Tanja.

Z rdečimi baloni in transparenti "Ukinimo sovražni govor na spletu" so izpostavili perečo težavo današnjega časa – žalitve, ki se prek družbenih omrežij lahko hitro širijo in lahko zadenejo vsakega posameznika. "Zdi se mi nujno opozarjati, da sovražne besede zelo zlahka preraščajo v sovražna dejanja. Družbena omrežja so prostor, znotraj katerega se ljudje počutijo vse preveč varne in znotraj katerega šele lahko pokažejo, kako zelo zoprni in sovražni znajo biti. Obstajati bi moral mehanizem, ki bi jih opozarjal, da izrekajo nekaj, kar ima veljavo. Mogoče bi se takrat dejansko tudi vprašali, zakaj to govorijo," je med protestniki razmišljala pesnica Katja Perat.

Zgodovinar Marko Zajc se je strinjal, da besede niso le besede, ampak prinesejo tudi dejanja. "Občutek imam, da je v zraku več sovražnosti kot pred leti. Mogoče to prinesejo tudi nova tehnološka orodja, prek katerih se sovražni govor hitro širi."

"Danes sem pogumna, ker sem v to prisiljena"
Besed, ki zlahka poletijo v svet, se je dotaknila tudi prva govornica na shodu Ivana Djilas, režiserka, rojena v Srbiji, ki dve desetletji živi in ustvarja v Sloveniji: "Ko rečejo, postrelite migrante, to sem jaz, ekonomska migrantka. Ko rečejo parazitski umetniki, to sem jaz, ko grozijo gejem, to nisem jaz, ampak bi moj otrok lahko bil. (...) Vse to sem jaz in jutri so lahko oni." Čefurka, migrantka, črnka, feministka, Ljubljančanka, liberalna ženska, socialistka, vse to sem jaz, je dejala Djilasova in dodala: "Danes sem tudi pogumna, ker sem v to prisiljena."

Tudi dekanka ljubljanske fakultete za socialno delo Vesna Leskošek je zbrane pozvala, da imajo dolžnost zagovarjati tiste, ki niso v položaju, da lahko spregovorijo. Dijak Žan Florjančič pa je izpostavil, da "mirno, pasivno prepuščanje radikalnim tokovom pošilja napačno sporočilo – ne le mladim, tudi v svet". Mladi smo danes tu, ker moramo biti, ker smo prihodnost te države. Mladi smo danes tu, sredi izpitnih obdobij smo danes tu, ker smo prihodnost te države." In dodal: "Ne smemo se v zgodovino zapisati kot generacija, ki je dopuščala razčlovečenost vseh oblik."

Tudi na transparentih smo lahko prebrali pozive: "Ne človek, pravi sovražnik je kapital", "Svoboda gibanju, ne kapitalu", "76 let kasneje žica in fašizem še vedno tukaj", "Zahtevamo pravice! Človekove!".

Šami spomnil, da begunci niso krivi za vojno
Sirski begunec Ahmad Šami, ki je bil pred meseci v središču pozornosti zaradi zahteve po deportaciji in se je znašel celo na enem izmed predvolilnih političnih plakatov, pa je v slovenščini spomnil, da je deljenje ljudi na kristjane in muslimane povzročilo vojno v Siriji in da noče te vojne še v Sloveniji. Njegova družina je danes razkropljena med štiri države, izgubil je svoje imetje. Trenutno živi v Sloveniji, "državi, ki je lepa in varna in jo vidi kot drugo mamo".

Prav na hujskanje delavcev proti migrantom je z odra opozorila sindikalistka Ana Jakopič iz ZSSS-ja: "Begunce je ustvaril izvoz neokolonialnih politik, ki nato proti njim hujska druge ljudi. Cilj pa je delavec, ki bo delal za evro na uro." Po njenih besedah gre za skupni boj, saj je tudi delavski boj – boj za politiko brez strahu. "Upiramo se temu, da bi manipulirali z nami," je bila odločna Jakopičeva, ki je prepričana, da ljudje po Sloveniji čutijo enako in bodo sovraštvu rekli ne. "Tu smo, da zaščitimo ustavno pravico do pravne in socialne države," je dejala in pozvala politike, naj berejo ustavo. "Narod si jo je izboril in jo bo tudi ubranil."

"Zahtevamo prenehanje strašenja javnosti pred različnostjo, politiki pozabljajo, da družbo tvorimo vsi," je zbranim dejala Maja Peharc s spletnega medija spol.si, ki se zavzema proti seksizmu. Filip Dobranić, eden izmed pobudnikov shoda, pa je izpostavil, da "ko se širi sovraštvo, se širi v celo skupnost – v eni osebi se vedno prepozna več ljudi". Opaža tudi, da se med politiki začenjajo pojavljati izjave, češ ni se nam treba sramovati, da smo nestrpni: "Mislim, da vas mora biti sram, ker le tako boste nehali." Sklenil je, da moramo kot družba odpirati prostore, kakršen je ta shod, kjer nismo nasilni. "Odpirati jih moramo in kot skupnost reči 'ne' tovrstnim politikam."

"Ni nam vseeno, v kakšni družbi živimo"
In prav to je množica na Trgu republike sporočala tistim, ki si želijo še bolj avtoritarno vlado, ki naj bi državljanom pokazala, kje so meje demokracije, je ob koncu shoda razmišljal sociolog Dejan Turk. Dovolj je strašenja pred "nevarnimi" begunci in "lenimi" delavci, meni.

Med protestniki je bil tudi Matej, 36 let, ki nam je povedal: "Zdi se mi pomembno, da se ljudje pojavimo in pokažemo, da nam ni vseeno, v kakšni družbi živimo. Kritiziranje migrantov, ki se ne morejo braniti, ni samo kritiziranje migrantov, ampak prispeva k družbi, kjer lahko vsak žali vsakega. To pa vemo, kam nas je pripeljalo." Luka, 28 let, pa pogreša več angažiranosti ljudi za določene ideje in več boja za svoje priborjene pravice. "Samo glasba in govori tega bistveno ne bodo spremenili," je prepričan. Medtem ko Miha, 41 let, upa, da bo "veliko število zbranih ljudi pokazalo, da samo sejanje strahu ni nekaj, kar si ljudje želimo". "Predvsem me pa zanima, kakšni bodo odzivi na današnji dogodek, saj takega števila ljudi ne gre preslišati. Izključevati ljudi je najlažje, posledice pa so, kot vemo iz zgodovine, strašljive."

Aplavz govoru Šamija #protiPolitikiSovrastva pic.twitter.com/BhAjv0NWmv

— Ana Svenšek (@AnaSvensek) May 31, 2018