Lani se je trend naraščanja novih zadev obrnil v nasprotno smer, saj je ustavno sodišče (US) prejelo manj zadev kot leta 2019. Leta 2020 je sodišče prejelo 1319 zadev, kar je za 17,5 odstotka manj kot leto poprej. Te številke sicer ne vključujejo t. i. množičnih zadev, ki jih je ustavno sodišče lani prejelo 570, kar je skoraj tretjina celotnega pripada, je na predstavitvi letnega poročila ustavnega sodišča dejal njegov predsednik Rajko Knez.
Lanski upad je morda mogoče pripisati "odmorom" rednih sodišč med epidemijo. Če pa se bo ta trend nadaljeval in se bo izkazalo, da redna sodišča zmanjšujejo zaostanke, pa bo to "veliko olajšanje" za ustavno sodišče.
Poleg manjšega pripada zadev je trend pozitiven tudi pri njihovem reševanju, saj se je število rešenih zadev (1442) v primerjavi z letom 2019 povečalo za 26 odstotkov. Knez je dejal, da so ves čas epidemije delovali normalno, med drugim so spremenili poslovnik, da so lahko delali na daljavo. "Tempo dela je bil izreden," je poudaril predsednik ustavnega sodišča.
Da se bo takšen trend nadaljeval tudi v prihodnje, pa Knez ne more obljubiti, saj takšen tempo, kot so ga imeli lani, "ne more trajati v nedogled".
Čeprav na ustavnem sodišču rešijo več zadev, pa se podaljšuje čas reševanja. "'Trik' je v tem, da dokler zadeva ni rešena, ni del statistike," je pojasnil Knez. Lani so namreč reševali veliko starih zadev, vsaka od njih pa je krivuljo obrnila navzgor, zato "ta slika ni popolnoma realna".
Po dolgih letih pa se je zmanjšalo število nerešenih zadev. Konec leta jih je bilo skupaj 2100, kar pomeni, da se je njihovo število zmanjšalo za 12,8 odstotka.
Veliko pobud, povezanih z epidemijo
Lani in in tudi letos je sicer imelo ustavno sodišče večje število vloženih zahtev in pobud, s katerimi so se izpodbijali epidemiološki ukrepi ter zakonodaja, ki ureja nalezljive bolezni in ukrepe za spoprijemanje z njimi.
Tako je prejelo 180 zadev, povezanih z epidemiološkimi ukrepi, na mizi pa imajo tudi tri ustavne pritožbe. Kot je pojasnil Knez, pa pobude prihajajo vsak dan. Danes ostaja nerešenih 61 "covidnih pobud", v obravnavo so jih sprejeli 20.
Za začasno zadržanje pa se je ustavno sodišče odločilo sedemkrat. Ker se je to število v javnosti poudarjalo kot problematično, je Knez pojasnil, da je to eno več kot lani. Knez sicer meni, da ustavni sodniki tudi z začasnimi zadržanji "sporočajo veliko", prav tako dajejo določene usmeritve s tem, ko nekaterih zadev glede epidemioloških ukrepov ne sprejmejo v obravnavo, je dodal.
Ob tem je poudaril, da sodišče zadeve, povezane s covidom, obravnava absolutno prednostno, kar pa ne pomeni, da vse druge dajejo na stran. Kot je dejal, so shodi temeljna participativna demokratična pravica, zato ne morejo vseh druženj dati v isto skupino. "Gre za osnovni del demokratičnih postopkov, ki jih je treba obravnavati drugače kot katera druga," je opozoril.
10 ali 100?
Glede vprašanja, ali je omejitev shodov na deset ljudi skladna z odločbo o začasnem zadržanju, se Knez ne more izrekati. Je pa dodal, da je ustavno sodišče v odločbi pustilo odprta vrata tudi za upoštevanje epidemičnih razmer.
O pričakovanjih notranjega ministra Aleša Hojsa, da bo ustavno sodišče posredovalo konkretne predloge, s katerimi je mogoče na shodih preprečiti škodljive posledice za zdravje ljudi, pa Knez pravi, da ustavno sodišče ni posvetovalni organ in ne daje mnenj. "Le to, kar zapišemo v odločitvah, je relevantno," je dodal.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje