Letos se je mandat iztekel šestim od devetih ustavnih sodnikov (Fišerju prav danes), državni zbor pa je potrdil le dva nova, in sicer Miroslava Mozetiča in Marto Klampfer. Aprila so poslanci sicer potrdili tudi Franca Grada, ki je nadomestil Dragico Wedam Lukič, a je Grad konec preteklega tedna predsedniku ustavnega sodišča izročil zahtevo za predčasno razrešitev.

Grad: Preveč ukvarjanja z bagatelnimi zadevami
Franc Grad, ki je mandat ustavnega sodnika prevzel v začetku aprila, je dejal, da se je za predčasno razrešitev odločil iz osebnih razlogov, saj mu bolj leži ukvarjanje z abstraktnimi zadevami. Opozoril je, da je ustavno sodišče prweobremenjeno in zasuto z bagatelnimi zadevami. pred Gradom sta funcijo zapustila Anton Perinič in Miroslava Geč Korošec, predčasno pa je zaradi prevzema funkcije na Evropskem sodišču za človekove pravice odšel Matjaž M. Zupančič.

Četrtinski uspehi Drnovškovih predlogov
Poslanci so o predlogu predsednika Janeza Drnovška prvič odločali konec oktobra. Drnovšek je predlagal, da novi ustavni sodniki postanejo Mile Dolenc, Dunja Jadek Pensa, Jadranka Sovdat in Miroslav Mozetič, ki je bil edini tudi potrjen. Žreb je odločil, da bo sta delo do izvolitve novih še vedno opravljala Mirjam Marjeta Škrk in Janez Čebulj.

Predsednik republike novega poziva za prosta sodniška mesta ni objavil, ampak je v začetku novembra v DZ poslal predlog, da novi ustavni sodniki postanejo Darinka Dekleva Marguč, Boštjan Zalar, Miodrag Đorčević in Marta Klampfer. Tudi tokrat so poslanci potrdili le eno predlagano kandidatko, in sicer Marto Klampfer.

Ustavni sodniki med prvimi Türkovimi zadolžitvami
Predlaganje novih kandidatov bo tako ena prvih nalog novoizvoljenega predsednika države Danila Türka, čeprav je Drnovšek konec novembra v uradnem listu objavil ponovni poziv za zbiranje kandidatov za takrat tri prosta delovna mesta sodnikov ustavnega sodišča.

Kdo je lahko ustavni sodnik?
Po zakonu lahko ustavni sodnik postane slovenski državljan, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let. Predsednik države lahko državnemu zboru predlaga tudi več kandidatov kot je prostih delovnih mest. Pri tem ni vezan na prijave, ki so prispele na javni poziv, ampak lahko predlaga tudi druge pravne strokovnjake po svoji presoji. Za izvolitev je potrebna većina glasov vseh poslancev, glasovanje pa je tajno.