Državni svet se je za vložitev zahteve za oceno ustavnosti skoraj celotne novele zakona o Radioteleviziji Slovenija odločil 6. decembra lani. Po njihovem mnenju novela zaradi postopka sprejemanja in svoje vsebine predstavlja kršitev več členov ustave. Tako je po njihovi oceni sporna zaradi posega v pravico do svobode izražanja iz 39. člena, posega v pravico do sodnega varstva iz 23. člena, posega v pravico do svobode dela iz 49. člena in posega v pravico do domneve nedolžnosti iz 27. člena.

Poleg tega po njihovem mnenju krši več ustavnih načel, tako denimo načelo pravne države iz 2. člena, načelo delitve oblasti iz 3. člena, načelo enakopravnosti iz 14. člena, pa tudi pravila zakonodajnega postopka iz 89. člena ustave in pravila o uveljavitvi zakona iz 154. člena ustave.

Uveljavitev novele so državni svetniki poskušali preprečiti že z odložilnim vetom, a jo je DZ pri vnovičnem glasovanju znova podprl. Novela je sicer novembra 2022 prestala referendumsko presojo. Več tedanjih vodilnih na RTV Slovenija s prvopodpisanim Petrom Gregorčičem, ki je bil tedaj predsednik programskega sveta zavoda, je nato vložilo pobudo za oceno ustavnosti več členov. Menili so, da je šlo pri njenem sprejetju za zlorabo zakonodajnega postopka. Prav tako jih je zmotilo prenehanje mandatov članom programskega in nadzornega sveta ter vodstva RTV-ja.

Ustavno sodišče pa je konec maja lani ugotovilo, da mu zaradi razklanosti v tej sestavi najbrž ne bo uspelo sprejeti vsebinske odločitve. Glede na to so umaknili začasno zadržanje dela novele, ki je veljalo od februarja lani.

Uprava RTV-ja, imenovana v skladu z novelo, je pobudo za oceno ustavnosti novele novembra lani umaknila. Z ustavnega sodišča pa so takrat sporočili, da ima sodišče zadevo še v obravnavi, zato "kakršnih koli zaključkov v tej zadevi še ni mogoče podati".