Aktivist Vili Kovačič je pobudo za oceno protiustavnosti delovanja političnih strank Levica in SD naslovil na ustavno sodišče, ki je zadevo obravnavalo absolutno prednostno. Razsodilo je, da je pobuda za oceno protiustavnosti programa Levice in njeno delovanje ter delovanje SD-ja "očitno neutemeljena".

Kovačič je Levici očital sporne točke, ki so jih navedli v programu leta 2017. Stranka se je v njem zavzemala za prenos lastništva podjetij v roke države in lokalnih skupnosti. SD-ju je Kovačič očital nasledstvo "zločinske zveze komunistov" in "poveličevanje totalitarizma" ter da se stranka ni nikoli distancirala od "zločinov" nekdanjega komunističnega režima.

Ustavno sodišče je v obrazložitvi zapisalo, da na podlagi očitkov Kovačiča o dejanjih SD-ja in Levice ni mogoče ugotoviti, da se stranki nista distancirali od ideologije nekdanjega totalitarnega režima na način, da bi očitanega zavzemanja in delovanja izhajala kakršna koli grožnja ustavnim vrednotam iz 63. člena ustave. Dejanja SD-ja in Levice "očitno ne pomenijo ustavnega nedopustnega načina delovanja z uporabo sile ali groženj", so še dodali.

Očitana dejanja strank SD in Levice oziroma izpodbijane določbe programa Levice očitno ne ogrožajo vrednot človekovega dostojanstva, ki jih varuje 63. člen ustave, so na ustavnem sodišču zapisali v obrazložitvi, prav tako pa ne pomenijo ustavno nedopustnega načina delovanja. "Zato so navedbe pobudnika o protiustavnosti delovanja strank SD in Levica ter posameznik določb programa stranke Levica očitno neutemeljene," so še zapisali.

Ustavno sodišče je tudi ocenilo, da kakršno koli zavzemanje bodisi v programu Levice bodisi z izjavami oziroma dejanji članov ali stranke za drugačno gospodarsko-družbeno ureditev, vključno z ideologijo, ki bi temeljila na družbeni lastnini proizvodnih sredstev in delavskem upravljanju podjetij, ne bi bilo protiustavno delovanje.

Kot neutemeljene so na ustavnem sodišču zavrnili tudi Kovačičeve navedbe, da bi bilo treba stranko Levica prepovedati v skladu z merili iz sodne prakse nemškega ustavnega sodišča. Slednje je v primeru Nacionalne demokratske stranke Nemčije namreč ugotovilo, da stranka deluje v smeri ukinitve svobodne demokratične ureditve, ki jo zagotavlja nemška ustava in želi uvesti avtoritarno nacionalno državo ter hkrati ne spoštuje človekovega dostojanstva. Ti pogoji pri stranki Levica niso izpolnjeni, ugotavlja ustavno sodišče.

Morebitna uporaba simbolov komunističnega sistema na dogodkih stranke SD in morebitno izražanje naklonjenosti osebam iz prejšnjega sistema ne bi pomenilo spodbujanja k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti, niti razpihovanja narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva, niti spodbujanja k vojni in nasilju, so zapisali na ustavnem sodišču.

Ker je ustavno sodišče zavrnilo pobudo zaradi očitne neutemeljenosti, ni sledilo predlogu Kovačiča, naj opravi javno obravnavo.

Sorodna novica Ustavno sodišče bo "protiustavnost" SD-ja in Levice obravnavalo prednostno

Odziv SD-ja in Levice: Poskus nagajanja pred volitvami

Stranki Levica in SD pozdravljata odločitev ustavnega sodišča. Koordinator Levice Luka Mesec je dejal, da je prepoved Levice prek Kovačiča želel doseči SDS, predsednica SD-ja Tanja Fajon pa meni, da je šlo za očitno predvolilno nagajanje.

Koordinator Levice Luka Mesec se je na odločitev ustavnega sodišča, da zavrne pobudo o protiustavnosti delovanja stranke Levica, odzval z besedami, da je Kovačič "gospod blizu stranke SDS, ki je poskušala na ustavnem sodišču doseči prepoved Levice in SD-ja".

Ustavno sodišče je po njegovih besedah komentiralo, da primera ni, v programu ali delovanju Levice pa ni ničesar neustavnega. Še posebej ga veseli, da je ustavno sodišče prepoznalo namen predlagateljev, ki je "zloraba prava z namenom izločanja protikandidatov iz volilne tekme oziroma nasploh iz političnega življenja".

Mesec je dejal še, da se SDS boji, da bo 24. aprila izgubil oblast, in se poskuša posluževati "vseh mogočih trikov", da bi diskreditiral ali eliminiral konkurenco. "To kaže na njihovo nedemokratičnost," je dejal Mesec in dodal, da se jih SDS boji, saj "je Levica negacija SDS", ker se najodločneje bori proti korupciji, avtoritarnemu prevzemanju oblasti in proti revščini. "To je obratno od tega, kar počne SDS, zato razumemo, da smo mu trn v peti," je dejal Mesec.

Dodal je še, da nikakor ne morejo sprejeti tega, da se Levico zadnje pol leta poskuša diskreditirati z izmišljenimi manifesti, pritiski na ustavno sodišče, medijsko gonjo in navsezadnje tudi likvidirati. Zato je državljanke in državljane še enkrat pozval k udeležbi na volitvah.

Predsednica SD-ja Tanja Fajon je prav tako izrazila veselje ob odločitvi ustavnega sodišča. Odločitev je bila pričakovana, je dejala in dodala, da je šlo za "očitno nagajanje vladajoče strukture nasprotnikom, svojim političnim tekmecem, izgubljanje časa pravosodnega sistema".

Fajon je dodala, da so ustavni sodniki spoznali, da SD ne krši ustavne ureditve, kar je zelo pomembno. "Smo stranka naprednih idej, zagovarjamo socialno pravičnost, demokracijo in zelo samozavestno vstopamo tudi v čas volilne kampanje," je dejala. Ta poteza ustavnega sodišča pa je po njenem mnenju samo dokaz, "da smo stranka, ki zasluži svoje vrednote, svoje ime, socialna demokracija, in pa glas volivk in volivcev".

"Srčno upam, da se bomo zdaj lahko v prihodnjih tednih resnično posvetili izzivom, ki so pred nami," je dejala Fajon in da bodo lahko predstavili rešitve za težave, rešitve za težave, ki jih imajo Slovenci, tako da bo ta kampanja vsebinska, "in ne nizkotna in umazana". To je po mnenju Fajonove tudi sporočilo ustavnega sodišča. "Ne zgubljajmo energije za neke nizke politične udarce, kar si vladajoča struktura zelo rada privošči, in je to neki modus operandi," je še dodala Fajon.

Odziv Vilija Kovačiča: Pritožba na ESČP je nujna

Vili Kovačič je v odzivu na odločitev ustavnega sodišča med drugim zapisal, da se je ponovno pokazalo, da se tudi večina sodnikov na ustavnem sodišču boji in izogiba javnosti. "V pobudi smo namreč predlagali in zahtevali ne le absolutno prednostno obravnavo, kar se je zgodilo, ampak tudi absolutno javno obravnavo, kar pa se seveda ni zgodilo. To pa skratka pomeni, da se istavno sodišče ne drži svojih lastnih načel, to je spoštovanje načela javnosti, ki ga sicer terja od drugih sodišč. V ničemer namreč ne drži trditev obeh sodnic dr. Katje Stubss in dr. Špelce Mežnar, ki v sklepu in ločenih mnenjih zatrjujeta da v pobudi zahtevamo ukinitev – izbris dveh parlamentarnih strank. Nikoli nismo bili za ukinjanje političnih strank, ampak vedno za povečanje pluralizma – tudi strankarskega."

Kot pravi, je pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice nujna.