Po poročanju Reporterja o uradnem sklepu ustavnega sodišča večina sodnikov namreč meni, da zatrjevane kršitve človekovih pravic niso izkazane s tisto stopnjo očitnosti, ki se zahteva, da bi ustavno sodišče lahko odločalo pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev. Tako bo o pritožbi zoper sodbo najprej odločalo vrhovno sodišče, na katerega se je Janša že obrnil. Ustavno sodišče je odločitev sprejelo že prejšnjo sredo. Za zavržbo pritožbe je glasovalo pet sodnic in predsednik sodišča Miroslav Mozetič, trije sodniki, Mitja Deisinger, Ernest Petrič in Jan Zobec, pa so podali odklonilna ločena mnenja.

Poseg v volilno pravico
Janša in Matoz sta v pritožbi predlagala zadržanje izvršitve sodbe ter dokončno, vsebinsko odločitev o zatrjevanih kršitvah pravic še pred volitvami. Razlog: le tako bi se lahko preprečil nepopravljiv poseg v njegovo pasivno volilno pravico, pa tudi aktivno volilno pravico volivcev. "Ko gre za tako eksploziven primer, po mnenju pritožnika obstaja razumno utemeljena bojazen, da bi pravnomočna obsodba, ki temelji na ustavnih kršitvah, bistveno vplivala na pogoje in izid volitev", lahko pa bi se vzpostavil tudi dvom o legitimnosti in ustavnosti volitev, utemeljujeta Janez Janša in njegov odvetnik Franci Matoz.

Ustavno sodišče je ugotovilo, da to težavo učinkovito naslavlja zahteva za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče, saj lahko tudi slednje izvršitev sodbe odloži ali prekine. Z zahtevo za varstvo zakonitosti lahko pritožnik učinkovito naslavlja tudi vse kršitve človekovih pravic.

Izjema pri vrstnem redu sodišč
Janša se je na ustavno sodišče pritožil še pred izčrpanjem vseh ostalih pravnih možnosti. Ustavno sodišče lahko izjemoma obravnava tudi tak primer, če sta kumulativno izpolnjena dva pogoja: očitnost zatrjevane kršitve človekove pravice in nepopravljive posledice, ki bi nastale z izvršitvijo izpodbijanega akta.

Ustavno sodišče je ocenilo, da je treba izjeme razlagati restriktivno. Spomnilo je, da v zadnjih devetih letih ni dovolilo še nobene izjeme. Očitna kršitev mora biti takšna, da je ni mogoče ovreči ali omajati niti po vsestranskem preizkusu in ni dovolj, da je nekaj na prvi pogled videti kot kršitev. In ustavno sodišče ugotavlja, da zatrjevane kršitve človekovih pravic v Janševi ustavni pritožbi niso izkazane s tisto stopnjo očitnosti, ki se zahteva, da bi lahko o tem odločalo pred izčrpanjem izrednih pravnih sredstev.

Ustavna pritožba sicer po navedbah odločbe vsebuje resne očitke kršitev človekovih pravic pritožnika, ki zahtevajo njihovo skrbno, natančno in poglobljeno proučitev. Janša je sicer v ustavni pritožbi zatrjeval očitne kršitve pravic iz 22., 27., 28. in 29. člena ustave ter konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

O pravici do nepristranskega sojenja
Očitnost kršitve ustavne pravice do neodvisnega in nepristranskega sojenja in v konvenciji opredeljene pravice do poštenega postopka vidi Janša v tem, da je sodišče zavrglo zahtevo za izločitev sodnice z obrazložitvijo, da je prepozna. Enako kršitev očita višjemu sodišču, ki naj bi ravno tako svojo odločitev "skrilo" za domnevno prepozno zahtevo. Ob tem navaja, da je zahtevo za izločitev sodnice podal zato, ker je ocenil, da je s poizvedbami o denarnih nakazilih družbi Rotis presegla okvir očitka v obtožnem predlogu, saj mu ta naj ne bi očital podkupovanja. Sodišču očita tudi dvom o nepristranskosti odločanja v objektivnem pogledu.

Očitnost kršitve ustavne pravice do neodvisnega in nepristranskega sojenja in v konvenciji opredeljene pravice do poštenega postopka vidi Janša v tem, da je sodišče zavrglo zahtevo za izločitev sodnice z obrazložitvijo, da je prepozna. Enako kršitev očita višjemu sodišču, ki naj bi ravno tako svojo odločitev "skrilo" za domnevno prepozno zahtevo. Ob tem navaja, da je zahtevo za izločitev sodnice podal zato, ker je ocenil, da je s poizvedbami o denarnih nakazilih družbi Rotis presegla okvir očitka v obtožnem predlogu, saj mu ta naj ne bi očital podkupovanja. Sodišču očita tudi dvom o nepristranskosti odločanja v objektivnem pogledu. Višje sodišče je ocenilo le, da gre za indično sodbo, pritožnik pa meni, da je z indično sodbo že po logiki stvari ogrožena domneva nedolžnosti in je taka odločitev sprejeta z nujno arbitrarnostjo sodnika.

US: Indična sodba je dopustna
Ustavno sodišče na to odgovarja, da če bi sledilo pritožnikovemu stališču, bi že na ravni očitnosti kršitve sprejelo mnenje, da indična sodba v kazenski zadevi sploh ne sme biti dopustna. Če bi sprejelo izhodiščno stališče, da je indična sodba sicer lahko dopustna, pa bi se takoj zastavila nadaljnja vprašanja o tem, kako daleč je posamezna sodba lahko indična. Zastavila bi se torej prav tista vprašanja, ki jih v obliki očitkov o kršitvi ustave zastavlja pritožnik.

Domnevni podkupovalci na Finskem oproščeni
Janša je v ustavni obtožbi sicer navedel tudi, da se mu očita sprejemanje obljube, pri čemer so bili tisti, ki naj bi to obljubo dali, na Finskem oproščeni. Do očitne kršitve domnevne nedolžnosti, pravnih jamstev in pravice do poštenega sojenja, pa je po trditvi pritožnika prišlo tudi zato, ker naj bi bili dokazi, ki so jih dobili s hišno preiskavo na Finskem, pridobljeni s kršitvijo konvencije o človekovih pravicah. Ustavno sodišče pa meni, da zavrnitve izločitve dokazov ni mogoče šteti za očitno kršitev ustave.

Zobec: Proces v zadevi Patria flagrantno nepošten postopek
Reporter navaja tudi vsebino odklonilnih ločenih mnenj treh sodnikov. Zobec si je želel vsebinske odločitve ustavnega sodišča. V ločenem mnenju je zapisal, da bi s takšno odločitvijo sodišče "okrepilo zaupanje v delovanje pravne države in njenih institucij, predvsem pa bi se okrepilo zaupanje v varnost ljudi pred arbitrarno uporabo (da ne rečem zlorabo) sredstev državne represije zoper kateregakoli posameznika".

Zobec je izpostavil Janševo politično funkcijo vodje največje opozicijske stranke, pred prihajajočimi predčasnimi volitvami pa bi po Zobčevem mnenju "pritožnikov odhod na prestajanje dvoletne zaporne kazni, ki je bila izrečena v flagrantno nepoštenem postopku, bistveno zaznamoval izid teh volitev".

Janšev odhod v zapor bo "vplival na legitimnost volilnega rezultata"
Janšev odhod v zapor pa bi imel po Zobčevem mnenju širše posledice za vso slovensko družbo. Kot je zapisal, bi namreč "njegov odhod v zapor sredi predvolilne kampanje bistveno vplival na demokratičen proces v državi in na legitimnost volilnega rezultata - kakršen koli ta že bo".

Zato bi moralo ustavno sodišče odločiti še pred volitvami, meni Zobec. "S tem bi bilo preprečeno, da bi na volilni izid padla senca dvoma o njegovi legitimnosti - da ne omenjam možnosti sumničenj o zlorabah sodstva v politične namene in krepitve dvomov o samostojnosti, neodvisnosti ter poklicne integritete vseh v ta postopek vpletenih institucij in njenih posameznih predstavnikov."

Odhod v zapor bi imel za Janšo "nepopravljive posledice"
Petrič v ločenem mnenju izpostavlja "nepopravljive posledice", ki bi nedvomno nastale, če bi bila Janši osebna svoboda odvzeta s kršitvijo človekovih pravic. Poleg tega Petrič meni, da sodbi prvostopenjskega in višjega sodišča v zadevi Patria nista prepričljivi. Po njegovem mnenju "gre le za abstraktno opredelitev kaznivega dejanja, ki pa ni konkretizirana v izreku sodbe".

Deisinger pa po poročanju Reporterja poudarja nelogičnost sklepa o zavrženju Janševe pritožbe. "V obravnavani zadevi sta bila podana oba vsebinska pogoja, od katerih je odvisna odločitev o izjemnem predčasnem odločanju. V 21. točki obrazložitve sklepa je ugotovljeno, da ustavna pritožba vsebuje resne očitke kršitve človekovih pravic, v točkah 22, 23 in 24 obrazložitve sklepa pa je nelogična izpeljava ugotovljenih kršitev." Do kršitev človekovih pravic naj bi torej prišlo, a ne s tisto stopnjo očitnosti, ki je pogoj za izjemno predčasno odločanje, izpostavlja Deisinger.

Na uradno objavo bo treba počakati
Za Slovensko tiskovno agencijo so na ustavnem sodišču pojasnili, da se povratnica Janševega odvetnika Francija Matoza še ni vrnila. Ko se bo, bodo odločitev objavili na spletnih straneh sodišča. Tudi na vrhovnem sodišču, kjer so potrdili, da so odločbo ustavnega sodišča dobili, le te ne razkrivajo.