Tako so se odločili ustavni sodniki v pripravljalnem postopku za obravnavo koalicijske zahteve za presojo ustavnosti referenduma o državnem holdingu. Koalicija je namreč na željo SDS-a v zahtevo vložila tudi dvom o izpolnjevanju vseh postopkovnih pogojev za razpis referenduma.

Kot je znano, so se dvomi pojavili o istovetnosti podpisa poslanke Melite Župevc, ki je na porodniškem dopustu. Policija je danes sicer potrdila istovetnost njenega podpisa. Državni zbor pa mora tako v roku osmih dni ustavnemu sodišču sporočiti, ali je zahteva za razpis referenduma o državnem holdingu skladna s predpisanimi postopki.

Po mnenju koalicije bi bila zavrnitev zakona protiustavna
Ko bo državni zbor to tudi storil, bo sodišče presojalo, ali bi imela neuveljavitev zakona oziroma njegova zavrnitev na referendumu protiustavne posledice. Koalicija namreč zakon predstavlja kot reformni zakon, ki bi lahko skupaj z drugimi ukrepi prispeval k izboljšanju gospodarskega okolja in stabilizaciji javnih financ.

Koalicija meni, da bi lahko protiustavne posledice povzročile težave, ki bi jih država imela z zagotavljanjem financiranja socialne in pravne države ob trenutnem upravljanju državnih naložb.

Zahtevo koalicije po presoji ustavnosti referendumske zahteve je 6. novembra ustavnemu sodišču posredoval DZ. V zahtevi navaja koalicija svoje argumente v korist zakonu. Tako izpostavlja, da naj bi bila s centralizacijo upravljanja državnih naložb odpravljena dozdajšnja zmeda pri upravljanju, ki je onemogočala maksimizacijo njegovih učinkov. Boljše upravljanje pa bi zagotovilo tudi višje prihodke, trdi koalicija.

Zakon o Slovenskem državnem holdingu koalicija postavlja ob bok ukrepom za znižanje javnofinančnega primanjkljaja in za sanacijo slabih bančnih terjatev ter pokojninski reformi in reformi trga dela. Če ti ukrepi ne bodo sprejeti ali pa bodo sprejeti prepozno, obstaja nevarnost, da bo Slovenija zaprosila za mednarodno pomoč, pravijo v koaliciji.

Predsednik Türk o preprečitvi referendumov
Predsednik republike Danilo Türkse je medtem sešel s predstavniki PS-ja ter Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije (KNG), pozneje pa se je sestal še s predsednikom DZ-ja Gregorjem Virantom. Namen posvetovanja s pobudniki referendumov, DZ-jem in vlado je preučiti možnosti za preprečitev referendumov o t. i. slabi banki in državnem holdingu.

Türk je sicer posvetovanja začel prejšnji četrtek, ko sta bila na skupnem sestanku kot kandidata za predsednika države tudi Borut Pahor in Milan Zver. Türk je na srečanje v petek povabil premierja Janeza Janšo, so sporočili iz urada predsednika republike. Na sestankih se Türk želi seznaniti, kakšne so težave pri referendumskem vprašanju in kako delovati naprej.

Janković: Umik je s sogovornikom mogoč
Predsednik Pozitivne Slovenije, ki je vložila pobudo za referendum o državnem holdingu, pa je že pred posvetom s predsednikom republike dejal, da je umik referendumske zahteve mogoč, "če imaš sogovornika". S tem je Janković meril na sestanek z ministrom za finance in predsednikom vlade.

Virant: Vse za razrešitev blokade
Predsednik državnega zbora Gregor Virant je že pred sestankom dejal, da je pripravljen storiti vse za razrešitev referendumske blokade, pri čemer naj bi bil za to pripravljen tudi minister za finance Janez Šušteršič. Slednji naj bi se, tako Virant, strinjal z nekaterimi dopolnitvami in spremembami zakona o državnem holdingu, med njimi tudi s podvrženostjo holdinga zakonu o dostopu do informacij javnega značaja in spremembi sestave nadzornega sveta v korist opozicije.

Ministrstvo zadržalo tudi podpise za referendum o državnem holdingu
Afero z manjkajočimi podpisi, ki so iz pobude za razpis referenduma o slabi banki izginili na poti med državnim zborom in ministrstvom za notranje zadeve, preiskuje tudi inšpekcija informacijskega pooblaščenca. V preiskavi so ugotovili, da je ministrstvo za notranje zadeve državnemu zboru poslalo nazaj manj podpisov, kot so jih prejeli tudi pri pobudi za referendum o državnem holdingu, ki jo je vložil Sindikat delavcev dejavnosti energetike Slovenije.

Od prejetih 391 listov s podpisi je ministrstvo za notranje zadeve v državni zbor nazaj poslalo le 287 listov, torej 104 liste manj. Podobno se je zgodilo tudi pri podpisih pod referendumsko pobudo za zakon o sanaciji bank, ki ga je vložil Sindikat KNG, kjer je ministrstvo v državni zbor poslalo 36 listov s podpisi manj, kot bi jih morali prejeti.

Odgovornost za izginule podpise bodo iskali v nadaljnjih postopkih nadzora. So pa iz urada informacijske pooblaščenke sporočili, da so zaskrbljeni zaradi že storjene škode, povezane z izgubo zaupanja v delovanje državnih institucij, ki ga bo tudi v primeru ugotovljene odgovornosti težko povrniti.

Sindikat KNG bo v ponedeljek lahko začel zbirati potrebnih 40.000 podpisov za razpis referenduma o slabi banki, če do takrat ne bodo dosegli dogovora s finančnim ministrstvom o umiku referendumske pobude. Na ministrstvu so v torek izrazili razočaranje, ker je sindikat začel postavljati drugačne pogoje kot v prvem krogu pogovorov pred zapletom z manjkajočimi podpisi.