"Simbolna razsežnost Titove ceste je neločljivo povezana s simbolnim pomenom imena Josipa Broza - Tita, jugoslovanskega maršala in kasnejšega dosmrtnega predsednika SFRJ. Ime Tito ne simbolizira zgolj osvoboditve ozemlja današnje države Slovenije izpod fašistične okupacije v drugi svetovni, temveč simbolizira tudi povojni totalitarni komunistični režim, ki so ga zaznamovale obsežne in grobe kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin," so ustavni sodniki, ki so odločitev sprejeli soglasno, zapisali v obrazložitvi.

Pri presoji so izhajali iz načela spoštovanja človekovega dostojanstva, ki je v središču ustavnega reda, pojasnjujejo. V ustavi so začrtana tud nekatera načela, "ki izražajo temeljno ustavnopravno kakovost nove samostojne in neodvisne države".
S tem je prišlo tudi do prekinitve z vrednostnim konceptom SFRJ-ja in takšna "nova poimenovanja v današnjem prostoru in času nimajo več svojega mesta".
"O protiustavnosti predpisa ali drugega oblastnega ravnanja, ki ima simbolni pomen, je mogoče govoriti takrat, kadar ta simbol z avtoriteto oblasti izraža vrednote, ki so nezdružljive s temeljnimi ustavnimi vrednotami, kot so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija in vladavina prava.
Ker je poimenovanje javnih prostorov oblastno dejanje, to pomeni, da daje oblast tem vrednotam priznanje, jih podpira ali se z njimi poistoveti," pišejo sodniki.

"Odločitev pravnih posledic ne bo imela"
Ustavni pravnik Andraž Teršek je za TV Dnevnik pojasnil, da "gledano pravno formalno ta odločitev ne bo imela in nima pravnih posledic za nazaj". "Ustavno sodišče je zelo jasno formuliralo svojo odločitev, da ne dovoli samo tega, da bi se danes na novo ulice, mesta, trgi in podobna obeležja poimenovala po osebah, kot je Josip Broz Tito, kajti to nekako šteje za protiustavno, nedopustno provokacijo za dajanje legitimnosti temu režimu danes za nazaj," je dodal Teršek.

"Za naprej je to seveda precedens, jasno stališče ustavnega sodišča, da tudi v prihodnje tega ne bo dovolilo. Odpira se seveda na široko vrata za vprašanje, ali samo glede osebe, kot je Josip Broz Tito ali tudi glede koga drugega, kakšno drugo ime, ki ga je mogoče neposredno povezati s preteklimi režimi. Zagotovo bo problematično tudi kakšno drugo ime. Gledano politično pa to seveda odpira vrata za napačne in mnogokrat površne interpretacije te odločitve ustavnega sodišča in za nova ideološka prerekanja. Nikakor pa to ne pomeni, da bi v zdajšnjem času bilo protiustavno tudi javno govorjenje o teh ljudeh ali pa izdajanje, ki bi opisovala njihova življenja, izdajanja člankov. Nikakor. Gre samo za to, da sodišče javni oblasti ne dovoli, da bi na ta način simbolično legitimira pretekle politične odločitve".

Podpora Titu je podpora njegovi celotni vladavini
"Ponovno uvedbo poimenovanja ceste po Josipu Brozu - Titu, kot simbolu jugoslovanskega komunističnega režima, je mogoče razumeti kot podporo ne le njemu kot zgodovinski osebnosti oziroma njegovim posameznim dejanjem, temveč kot podporo celotnemu zgodovinskemu obdobju njegove vladavine in tej vladavini kot taki.
Zato ni pomembno, kaj so mestne oblasti želele doseči z uvedbo Titove ceste oziroma katere cilje so zasledovale, pomembno je, da je izpodbijani Odlok mogoče objektivno razumeti kot priznanje nekdanjemu nedemokratičnemu režimu," utemeljujejo sodniki.
Javnost bi lahko poimenovanje razumela kot podporo režimu
Menijo, da je zaradi navedenega 2. člen odloka Mestne občine Ljubljana (Mol), protiustaven. "Izpodbijani odlok je bil sprejet leta 2009, 18 let po /.../ vzpostavitvi pravnega reda, ki temelji na nasprotnih ustavnih vrednotah kot sisem pred osamosvojitvijo."
"Ne samo žrtve ali nasprotniki prejšnjega režima, temveč tudi druga javnost lahko takšno ravnanje oblasti razume kot novooblikovano podporo nekdanjemu komunističnemu režimu," so še zapisali. Pobudo za presojo sta sicer vložila Jernej Vrtovec, vodja MSi, in Lidija Drobnič.