Ustavno sodišče je na pobudo Strokovnega združenja lekarnarjev Slovenije in 26 posameznikov, izvajalcev koncesionirane lekarniške dejavnosti presojalo ustavnost druge povedi drugega odstavka 3. člena zakona o zdravstveni dejavnosti, kolikor ureja presežke prihodkov nad odhodki za izvajalce koncesionirane lekarniške dejavnosti. Očitali so ji neskladje z več členi ustave.

Kot so sporočili z ustavnega sodišča, so ustavni sodniki ta del zakona soglasno razveljavili.

Pravica do zdravstvenega varstva iz 51. člena ustave po navedbah iz odločbe zahteva od države, da mora poskrbeti za človekovo zdravje (pravno varovana dobrina), ki je ena od najpomembnejših ustavnih vrednot. Temeljni cilj izvajanja lekarniške dejavnosti zato ni pridobivanje dobička, temveč je na ravni posameznika pridobitni namen podrejen uresničevanju pravice do zdravstvenega varstva, na ravni družbene skupnosti pa zadovoljevanju javnih potreb v skrbi za javno zdravje. Navedeno velja ne glede na to, ali lekarniško dejavnost izvaja javni zavod ali zasebni lekarnar, so zapisali v obrazložitvi.

Poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude

Dejstvo delnega financiranja storitev zasebnega lekarnarja iz sredstev, ki mu jih plačajo uporabniki storitev neposredno ali posredno iz prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja, pa prispeva k temu, da zasebnemu lekarnarju pri izvajanju dejavnosti ni mogoče odreči ustavnih jamstev, ki mu jih zagotavlja pravica do svobodne gospodarske pobude iz prvega odstavka 74. člena ustave. "Pri prodaji zdravil, ki jih plačajo uporabniki lekarniških storitev v celoti iz zasebnih sredstev, lahko tudi zasebni lekarnar prosto oblikuje ceno in s tem vpliva na ustvarjanje morebitnega presežka prihodkov nad odhodki. Izpodbijana prepoved, da bi s takim presežkom prosto razpolagal zunaj dejavnosti, intenzivno oži možnost ene od pomembnih prvin pravice do svobodne gospodarske pobude in pomeni omejitev te pravice," piše v obrazložitvi.

Zagotavljanje trajnega, kakovostnega in univerzalnega dostopa do storitev javne zdravstvene službe je javna korist, ki lahko upraviči poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude. Gre za cilj, namenjen varstvu človekove pravice do zdravstvenega varstva iz prvega odstavka 51. člena ustave, pa tudi zagotavljanju javnega zdravja na splošno. Z izpodbijanim ukrepom, ki zagotavlja, da se vsi prihodki od koncesionirane lekarniške dejavnosti namenjajo njenemu nadaljnjemu delovanju in razvoju, je takšno javno korist mogoče učinkovito zagotoviti, so navedli ustavni sodniki. A nadaljevali z ugotovitvijo, da obseg koristi, ki bi jih k temu lahko prispeval izpodbijani ukrep, niti ni podrobneje izkazan.

Glede na navedeno te ne morejo odtehtati intenzivnega posega v samo jedro pravice. S prepovedjo prostega razpolaganja z morebitnimi presežki prihodkov nad odhodki zasebnih lekarnarjev, še posebno v delu, v katerem uporabniki plačajo storitve v celoti iz zasebnih sredstev, se namreč posega v samo jedro pravice iz prvega odstavka 74. člena ustave. Ustavno sodišče glede na navedeno ugotavlja, da je poseg v pravico do svobodne gospodarske pobude zasebnih lekarnarjev nesorazmeren.