Portal 24ur.com je sicer v četrtek poročal, da naj bi po neuradnih informacijah zadržanje izvajanja zakona podprlo šest ustavnih sodnikov, proti pa naj bi bili trije. Da so ustavni sodniki predlogu za začasno zadržanje izvajanja zakona, ki ga je podal Sindikat policistov Slovenije, ugodili, dokler ne odločijo o zahtevi za oceno ustavnosti, je poročal tudi časopis Večer. A z ustavnega sodišča so sporočili, da obravnava zahteve sindikata še ni končana.

"Sindikat policistov Slovenije (SPS) odločitve ustavnega sodišča še ni prejel. Kakšna je odločitev in ali je sploh sprejeta, nam ni poznano. Ko prejmemo sklep ustavnega sodišča, ga bomo najprej proučili in nato obvestili javnost," je v odzivu za STA zapisal predsednik sindikata Kristjan Mlekuš.

Več kot 100 vodilnih prejelo sklepe o prenehanju položaja

Sindikat policije je ob vložitvi zahteve za presojo ustavnosti in zakonitosti ocenjeval, da določbe iz 42., 49.a in 49.b členov zakona omogočajo "t. i. kadrovske čistke" oziroma odpirajo vrata "posegom politike in drugim interesnim skupinam v sam ustroj policije". Posebej nevarno se sindikatu zdi, da zakon notranjemu ministru daje "odprte roke" pri določanju meril in kriterijev za oblikovanje izbirnih postopkov, ki se bodo izvajali za zasedbo teh mandatnih delovnih mest.

Sorodna novica Vodilni policisti prejeli sklepe o prenehanju položaja, Olaj zavrača očitke o kadrovskih čistkah

Kot so zapisali novembra, ko je več kot 100 direktorjev policijskih uprav in komandirjev postaj prejelo sklepe o prenehanju dela na položajih in prevzelo funkcije vršilcev dolžnosti, zakon sicer govori, da ta merila predlaga generalni direktor policije, vendar se po njihovih navedbah v javnosti nakazuje, da so trenutni odnosi med ministrstvom za notranje zadeve in policijo takšni, "da se vse bolj utrjuje vtis, kot da generalni direktor policije ne obstaja oziroma da stroka nima več praktično nobene besede".

Ob tem v sindikatu opozarjajo, da se vodje na položajih v policiji že srečujejo z neposrednimi in težko popravljivimi posledicami, ki jih prinašajo sklepi o prenehanju položaja ter izvedba posebnega izbirnega postopka. Kot so ocenili ob vložitvi predloga o začasnem zadržanju izvajanja členov zakona, bi bile posledice, ki bi nastale z njihovim nadaljnjim izvajanjem, večje od posledic, ki bi nastale, če se do končne odločitve ustavnega sodišča njihovo izvajanje zadrži.

Olaj in Hojs zavračata očitke o politizaciji in kadrovskih čistkah

Novela zakona, ki je začela veljati 13. novembra, je prinesla spremembe glede umestitve in avtonomnosti NPU-ja, ki je po novem notranjeorganizacijska enota uprave kriminalistične policije, ob čemer sta enota in direktor NPU-ja podrejena direktorju uprave. Poleg tega je po noveli prenehal mandat približno 130 policijskim vodjem, med njimi direktorjema uniformirane in kriminalistične policije, direktorjem vseh osmih policijskih uprav in 110 komandirjem policijskih postaj.

"Zavračam očitke o politizaciji policije, namigovanjih o 'kadrovskih čistkah' in posploševanja o kadrovskih menjavah vse povprek v policiji," se je na opozorila sindikata novembra odzval generalni direktor policije Anton Olaj. Ob tem je pojasnil, da se "vsak postopek za izbor notranjih kadrovskih potencialov v policiji začne na podlagi izkazanih potreb po zasedbi delovnih mest, ključno pa je izpolnjevanje zahtevanih pogojev za zasedbo delovnega mesta, določenega v aktu o sistemizaciji".

Notranji minister Aleš Hojs je na seji odbora DZ-ja za notranje zadeve ob obravnavi zahteve za začasno zadržanje poudaril, da jih je zahteva sindikata presenetila, saj da je že nekdanja generalna direktorica policije Tatjana Bobnar med svojeim delovanjem pozvala ministrstvo k spremembi zakona, ki bi med drugim prinesel uvedbo mandatov za vodstvena mesta v policiji. Zadržanje izvajanja členov zakona je po Hojsovi oceni nepotrebno in bo povzročilo dodatne težave. Hkrati je zatrdil, da zaradi novele zakona o delu in organizaciji v policiji nihče od posameznikov na vodstvenih položajih ne bo izgubil službe in da lahko na ta mesta kandidirajo zgolj policisti.