Izpodbijana ureditev po mnenju ustavnega sodišča (US) posega v sindikalno svobodo. Poseg je sicer do neke mere dopusten, a je v tem primeru nesorazmeren, saj omogoča sklenitev kolektivne pogodbe, čeprav ji nasprotuje reprezentativni sindikat, ki edini združuje javne uslužbence iz posamezne dejavnosti ali poklica javnega sektorja.
Pri tej presoji se ustavno sodišče sicer ni opredelilo do tega, ali bi bil poseg prekomeren tudi, če bi bila ureditev reprezentativnosti za sklepanje kolektivne pogodbe za javni sektor drugačna. DZ mora neskladje odpraviti v dveh letih, a pogodba, njeni aneksi in vsi nadaljnji aneksi na podlagi te pogodbe so še in bodo lahko veljavni.
Potreben je bil podpis le nekaterih
Pobudo za presojo ustavnosti novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju je na ustavno sodišče novembra 2010 vložila konfederacija sindikatov Pergam. Izpodbijala je določbe zakona, ki za veljavnost aneksa kot izključni pogoj ne zahtevajo več podpisov večine vseh reprezentativnih sindikatov iz najmanj štirih dejavnosti, ampak zadostujejo podpisi manjšega števila sindikatov iz najmanj štirih dejavnosti, ki pa skupaj zastopajo vsaj 40 odstotkov zaposlenih v javnem sektorju.
Na podlagi tako spremenjenega zakona je namreč prišlo do sprejetja aneksa, podpisali so ga le sindikati, ki jih je zastopal Branimir Štrukelj, ne pa tudi sindikati Janeza Posedija, h kolektivni pogodbi, s katerim so začasno zamrznili plače in odmaknili odpravo plačnih nesorazmerij v čas boljše gospodarske rasti.