Ustavno sodišče je tudi uradno sporočilo, da je do dokončne odločitve o ustavni skladnosti zadržalo izvajanje zakona o zagotavljanju sredstev za naložbe v Slovenski vojski od letos do leta 2026. Ob tem pa je odločilo tudi, da bo zadevo obravnavalo absolutno prednostno.

V obrazložitvi odločitve o zadržanju izvajanja zakona je Ustavno sodišče med drugim navedlo, da ocenjuje, da bi izvrševanje zakona, če bi se izkazalo, da je protiustaven, povzročilo hujše škodljive posledice, kot če se morebiti ustavnoskladen zakon relativno kratek čas do končne odločitve sodišča ne bi izvajal.

Ob tem so opozorili, da so za letošnje in prihodnje leto sredstva za naložbe v Slovenski vojski v proračunu tako ali tako že zagotovljena in se bodo naložbe, načrtovane za ti dve leti, lahko izvajale. Z začasnim zadržanjem torej zgolj začasno preneha pravna podlaga, ki bi ministrstvu za obrambo dopuščala sklepanje tistih pogodb, ki pomenijo prevzemanje obveznosti za čas, ki presega obdobje sprejetih državnih proračunov.

Zahtevo Luke Mesca (Levica) za oceno ustavnosti zakona o sredstvih za naložbe v vojski v letih 2021 do 2026 je ustavno sodišče začelo obravnavati v četrtek. Mesec je menil, da bi bile pogodbe, s katerimi ministrstvo za obrambo (MORS) prevzema obveznosti za obdobje veljavnosti zakona, lahko v primeru zavrnitve zakona na referendumu hudo finančno breme države. Levica in SD sta sicer po sprejetju zakona v DZ vložila tudi več kot 28.000 podpisov za začetek postopkov za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma, a je koalicijska večina le dan zatem potrdila sklep o nedopustnosti referenduma.

Ustavitev nakupa transportnega letala

Minister za obrambo Matej Tonin je sicer prejšnji teden navedel, da so že začeli izvajati omenjeni zakon. Prve pogodbe o nabavah pa naj bi bile sklenjene v januarju, in sicer z neimenovanim slovenskim podjetjem. MORS pa je v odzivu razkril, da že poteka nabava vojaškega transportnega letala.

"Odločitev Ustavnega sodišča bo imela v januarju 2021 povsem konkretno posledico, saj bi bili zaradi zadržanja zakona prisiljeni ustaviti proces nabave novega transportnega letala, kjer so postopki v sklepni fazi. Odlaganje izvajanja prej omenjenih procesov nabave lahko bistveno zamakne dobavo specifičnih vojaških zmogljivosti. Pričakujemo, da Ustavno sodišče dokončno odloči brez odlašanja v čim krajšem možnem roku, v nasprotnem primeru, če bi Ustavno sodišče dolgo tehtalo svojo odločitev, bi praktično dodatno leto izgubile vse ključne obrambne naložbe. S tem pa bi se še poglobilo sedanje protiustavno stanje," so navedli v MORS-u, na katerem so se na odločitev sodišča odzavli kljub temu, da o njej še niso bili uradno obveščeni.

MORS je začasno zadržanje izvajanja zakona o naložbah v Slovenski vojski označil za nesorazmerno, saj "začasno ustavlja dejavnosti za nabavo ključnih obrambnih zmogljivosti, ki bi jih morala Slovenija zgraditi že davno." "Ustavno sodišče bi si s takšno odločitvijo naložilo veliko odgovornost, saj z novim, pa čeprav začasnim, odlaganjem naložb v obrambo in varnost države Slovenijo postavlja v nezavidljiv položaj, kjer bodo nastale nepopravljive posledice za varnost in mednarodno kredibilnost Slovenije," so še poudarili na obrambnem ministrstvu.

Levica: resen opomin "nedemokratom v vladi"

Koordinator Levice Luka Mesec je po poročanju STA-ja pozdravil informacije, da je ustavno sodišče začasno zadržalo izvajanje zakona o naložbah v Slovenski vojski (SV). Uradno s tem še ni seznanjen, vendar bi po mnenju Levice to pritrdilo njihovim opozorilom, da je bila prepoved referenduma o tem zakonu "eno najbolj nedemokratičnih dejanj v zgodovini Slovenije". Mesec je opomnil, da v tem primeru do končne odločitve ustavnega sodišča v tej zadevi minister za obrambo Matej Tonin "ne bo mogel kupovati orožja za 780 milijonov evrov, ki bi ga rad s tem zakonom, niti sklepati pogodb".

V Levici tudi menijo, da to pritrjuje njihovim opozorilom, da "je bila prepoved referenduma o 780-milijonski nabavi orožja eno od najbolj nedemokratičnih dejanj v zgodovini Slovenije". "Ne more katera koli vlada preprosto odločiti, da ljudstvu vzame ustavno zagotovljeno pravico do referenduma zato, ker v gibanjih javnega mnenja opaža, da 75 odstotkov javnosti nekemu zakonu nasprotuje," je dejal Mesec. Domnevno odločitev ustavnega sodišča po njegovih besedah berejo predvsem kot resen opomin "nedemokratom v vladi z Janezom Janšo na čelu, ki ga na žalost tu posnema tudi minister Tonin". V Levici upajo, da bo ustavno sodišče čim prej končalo postopke. Ob tem so zapisali, da verjamejo, da se bo "ustavno sodišče v končni odločitvi postavilo na stran demokracije in pravice do referenduma."

"Imamo pa zelo trden primer, ki smo ga zelo dobro podkrepili, da bi bilo treba ta zakon zaradi napak v postopkih bodisi razveljaviti bodisi dovoliti referendum o njem," je še poudaril Mesec. Odločbe ustavnega sodišča še ni prebral in ne ve, ali se nanaša le na izvajanje zakona ali tudi na sklep DZ-ja o nedopustnosti referenduma glede zakona. Tako domnevna odločitev za zdaj tudi ne spreminja ničesar glede referenduma.