Društvo za sonaraven razvoj Focus, Društvo za preučevanje rib Slovenije in Lutra – inštitut za ohranjanje naravne dediščine so v začetku maja vložili pobudo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 100.d člena, pa 100.e, 100.f in drugega odstavka 100.g člena noveliranega prvega protikoronskega zakona. Gre za člene s področja gradnje objektov.

Medtem ko so ustavni sodniki sprejeli pobudo glede četrtega odstavka 100.d člena, so zavrgli pobudo glede vseh ostalih členov, ker naj ne bi na pobudnike neposredno učinkovali.

Vendar pa je sodišče v naslednji točki odločilo, da bo samo začelo presojo ustavnosti vseh predlaganih členov (razen prvega odstavka 100.g člena), ker gre za pomembno medsebojno povezanost zakonskih določb.

Postopki bodo tekli po stari zakonodaji

Pobudniki ustavne presoje so zadovoljni. Na drugi strani pa so predstavniki vlade kritični, da se s tem ustavljajo številni za državo pomembni infrastrukturni projekti.

Senka Šifkovič Vrbica iz Pravno-informacijskega centra nevladnih organizacij je poudarila, da so pobudniki tako odločitev sodišča pričakovali in so z njo zelo zadovoljni. "S tem se bo do malo bolj tehtnega premisleka ustavil interventni režim, ki je bil vsiljen v času koronavirusa," pravi. Postopki bodo odslej znova tekli po stari veljavni zakonodaji, "ki je dobra".

Glede gradbenih projektov, ki so morda že stekli v skladu z določili protikoronske zakonodaje, je Šifkovič Vrbica dejala, da so bila v vmesnem času izvedena dejanska ali procesna dejanja skladna z veljavnim zakonom in torej niso sporna. "Odslej pa ti členi ne veljajo več in je treba prenehati s temi dejanji," je poudarila.

Na vprašanje, kaj je s postopki, v katere se denimo v tem času niso mogle vključiti nevladne organizacije, ki po protikoronski zakonodaji niso izpolnjevale pogojev, pa je Šifkovič Vrbica pojasnila, da bo lahko tisti, ki je izgubil pravni položaj, sedaj uporabil izredna pravna sredstva in ga znova dosegel.

Sodišče je sicer priznalo pravni interes pobudnikoma ustavne presoje Lutra in Društvo za preučevanje rib Slovenije. S pravnim interesom nevladne organizacije Focus, ki je bila tretji pobudnik, se nato ni ukvarjalo.

Ustavno sodišče zadržalo "prvo lopato na tretji osi"

Vladna stran ob tem opozarja predvsem na dejstvo, da bodo z odločitvijo Ustavnega sodišča zastali številni pomembni infrastrukturni projekti.

"Ko se boste naslednjič Korošci, Belokranjci, Zasavci in Posavci spraševali, zakaj še ni tretje razvojne osi, in mnogi drugi, zakaj ni obvoznice, ki jo blokira kako obskurno društvo za zaščito zlate ribice, se obrnite na ustavno sodišče," je na družbenem omrežju Twitter zapisal premier Janez Janša.

Da je ustavno sodišče z današnjo odločitvijo zadržalo "prvo lopato" na tretji razvojni osi, ki je bila načrtovana septembra letos, je na Twitterju spomnil tudi infrastrukturni minister Jernej Vrtovec.

Na ministrstvu za okolje in prostor so zadržanje dela sprememb zakonodaje obžalovali. "Sklepe ustavnega sodišča bomo skrbno preučili in jih upoštevali pri nadaljnjih pripravah zakonov s področja urejanja prostora in gradenj," so zapisali.

Glede gradbene zakonodaje so ocenili, da "pomemben del zakonodaje, ki je bila pripravljena z namenom učinkovitejših postopkov, ostaja v veljavi". Tako denimo še naprej veljajo 100.b člen, ki določa popolnost zahteve za izdajo gradbenega dovoljenja. Prav tako velja 100.c člen, ki v zvezi z mnenji mnenjedajalcev v postopkih umeščanja v prostor ali pridobivanja dovoljenj za gradnjo zahteva jasna, strokovno in pravno utemeljena ter obrazložena stališča, ki morajo vključevati tudi morebitne predloge rešitve oziroma smernice in pogoje za izvedbo gradnje.
Ostaja tudi prevlada druge javne koristi, opredeljena v 100.č členu, preprečitev podvajanja postopkov v 100.d členu, ter 100.h člen, ki opredeljuje nujne in prednostne zadeve.

Na ministrstvu so opozorili tudi, da je še naprej v veljavi zakon o ohranjanju narave, ki prav tako uvaja nove pogoje za sodelovanje nevladnih organizacij v upravnih in sodnih postopkih. Če se ne bodo prilagodile pogojem iz tega zakona, bodo organizacije izgubile status delovanja v javnem interesu, v tem primeru pa tudi ne bodo mogle več pridobiti statusa stranskega udeleženca v postopkih pridobitve gradbenega dovoljenja, so navedli.

Kaj določa sporna zakonodaja?

Sorodna novica Nevladniki zaradi izključevanja pri postopkih izdaje gradbenih dovoljenj na ustavno sodišče

100.d člen posega v projekte, ki so bili z uveljavitvijo gradbenega zakona leta 2018 v fazi pridobivanja okoljevarstvenega soglasja. Za vse te projekte predlog omogoča, da samodejno preidejo v integralni postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja. 100.e člen omogoča začetek gradnje projektov še pred pravnomočnostjo gradbenega dovoljenja, na podlagi dokončnega gradbenega dovoljenja.

100.f člen dviguje zahteve za sodelovanje nevladnih organizacij, ki imajo status, da delujejo v javnem interesu, v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja na najmanj 50 aktivnih članov za društva, najmanj tri zaposlene s sedmo stopnjo izobrazbe za zavode oz. najmanj 10.000 evrov premoženja za ustanove. Vsi pogoji morajo biti izpolnjeni tudi za dve leti nazaj. 100.g člen pa enake pogoje uvaja še za nevladne organizacije, ki zoper gradbeno dovoljenje uresničuje pravno varstvo na podlagi gradbenega zakona ali zakona o ohranjanju narave.

Okoljski minister Andrej Vizjak je ob sprejemanju zakonodaje poudaril, da bodo te spremembe občutno pospešile gradbeno dejavnost.

"Vsak mesec, ko čakamo z investiranjem in z gradnjo, je izgubljen in posledično bo prilivov v državno blagajno manj," je opozoril aprila.

Opozorila nevladnikov

Sorodna novica Vizjak: S spremembami gradbene zakonodaje do novih investicij in zagona gospodarstva

Nevladni sektor je medtem opozarjal, da je nova ureditev ne le v nasprotju s slovensko ustavo, ampak tudi z določbami prava EU-ja in aarhuško konvencijo. Med drugim so kot sporno poudarjali dejstvo, da morajo nevladne organizacije pogoje za sodelovanje v postopkih izpolnjevati ne le v danem trenutku, ampak tudi za dve leti nazaj.

Prvi protikoronski zakon je sicer z 31. majem prenehal veljati, vendar je vlada veljavnost vseh spornih členov z 2. členom tretjega protikoronskega zakona podaljšala do 31. decembra 2021.