To pomeni, da do končne odločitve ustavnega sodišča odločbe o davku na nepremičnine ne bodo smele biti izdane.

Ustavno sodišče je mnenja, da izpodbijani zakon v letu 2014 še ne bo imel težko popravljivih škodljivih posledic za občine (kot prejemnice davka).

Te imajo namreč zagotovljen prihodek v višini nadomestila za uporabo stavbnih zemljišč v letu 2012 (sicer zmanjšanem za znesek iz naslova pristojbnine za vzdrževanje gozdnih cest).

Sodišče tudi ugotavlja, da po izpodbijanem zakonu težko popravljive škodljive posledice ne bodo nastale niti za davčne zavezance.

Ogromno finančno in organizacijsko breme
Težavo vidi v tem, da bi že sama ogromna količina izdanih odločb prinesla veliko število pritožbenih postopkov. To pa bi državi - s tem pa posredno davčnim zavezancem - povzročili ogromno finančno in organizacijsko breme. V primeru, da se ureditev pozneje ugotovi za neustavno, pa bi se težko popravljive posledice dejansko zgodile.

Preostale dejavnosti, ki jih predvideva zakon, se lahko nadaljujejo. Zato v primeru, da bi se izpodbijana ureditev izkazala za skladno z ustavo, zaradi zadržanja dela glede izdaje odločb v tem trenutku ne morejo nastati škodljive posledice, meni sodišče.
Štirje ustavni sodniki od devetih (Mitja Deisinger, Marta Klamfer, Ernest Petrič in Jan Zobec) so bili mnenja, da je treba zadržati izvajanje celotnega zakona, zato so izdali odklonilno ločeno mnenje.

Zadevo bo sodišče naprej obravnavalo "absolutno prednostno".
Predlagatelji o neustavni davčni obveznosti
Predlog za oceno ustavnosti so podali skupina poslancev DZ-ja, državni svet, Združenje občin in Skupnost občin Slovenije ter Mestna občina Koper. Predlagatelji ocene so zatrdili, da se bo višja davčna obremenitev v gospodarstvu prenesla na potrošnike, ogrozila delovanje gospodarstva. Ker razveljavitev zakona ne bo mogoča za nazaj, bo "neustavna davčna obveznost" še vedno plačana.
Vlada: Zavladala bi pravna negotovost
Po drugi strani sta vlada in DZ v odgovoru ustavnemu sodišču zapisala, da bi začasno zadržanje posameznih določb povzročilo veliko pravno negotovost pri prvi odmeri davka. Težko popravljive posledice bi tako po oceni obeh prineslo tako za zavezance (negotovost glede pritožb na odločbe) kot za državo in občine (ker bi bili njihovi prihodki negotovi).

Če bi se zgodilo dolgotrajnejše zadržanje, bi to lahko resno ogrozilo javnofinančni položaj lokalnih skupnosti in države ter oddaljilo Slovenijo od "zahtev EU-ja po uravnoteženih financah".