Konfederacija sindikatov Slovenije Pergam je skupaj s Sindikati v zdravstvu Slovenije Pergam izpodbijala 37. člen zakona o nalezljivih boleznih, na podlagi katerega lahko minister za zdravje ob epidemiji začasno omeji pravico do stavke zdravstvenih delavcev in jim odredi, da opravljajo zdravstveno dejavnost v posebnih delovnih pogojih.

Trdili so, da omenjeni zakon nima jasnih določb, na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati na obseg omejitve pravice do stavke zdravstvenih delavcev, zato naj bi bila ta omejitev v celoti prepuščena podzakonskim aktom in arbitrarnosti izvršilne oblasti.

Predlagatelja zahteve za oceno ustavnosti sta izpodbijala tudi 7. in 9. člen odredbe o začasnih ukrepih na področju organizacije zdravstvene dejavnosti zaradi obvladovanja nalezljive bolezni covid-19, ki je medtem že nehala veljati. Menita, da prepoved koriščenja letnega dopusta in presežka ur čezmerno posega v pravico do svobode dela.

Izpodbijana zakonska določba glede stavke po navedbah ustavnega sodišča ne ogroža pravic delavcev konkretno in neposredno sama po sebi, temveč jih na tak način lahko ogroža podzakonski akt ministra, izdan na njeni podlagi. "Na podlagi izpodbijane zakonske ureditve obstaja torej zgolj abstraktna možnost za začasno omejitev pravic delavcev. Za presojo izpodbijanega dela 37. člena zakona o nalezljivih boleznih torej ni izpolnjen pogoj ogroženosti pravic delavcev iz enajste alineje prvega odstavka 23.a člena zakona o ustavnem sodišču, zato je ustavno sodišče zahtevo v tem delu zavrglo," so danes sporočili s sodišča.

Pogoj ogroženosti pravic delavcev ni izpolnjen niti glede 9. člena sporne odredbe, saj tudi ta določba po mnenju ustavnega sodišča neposredno ne ogroža delovnopravnega oziroma s tem povezanega socialnega položaja delavcev.

"Določa namreč, da strokovno utemeljenost ukrepov iz te odredbe minister, pristojen za zdravje, ugotavlja vsakih 14 dni in ob upoštevanju strokovnih razlogov odloči, da se ti ukrepi še naprej uporabljajo ali pa ukrepe spremeni oziroma odpravi ter o tem obvesti vlado in državni zbor. Gre torej za postopkovno določbo, ki omogoča začasnost vseh ukrepov na področju organizacije zdravstvene dejavnosti v času epidemije," je navedlo sodišče.

Sodišče je med drugim spomnilo, da se letni dopust tudi po splošni delovnopravni ureditvi izrablja upoštevaje potrebe delovnega procesa in se zato brez soglasja delodajalca ne more koristiti. Podobno velja za koriščenje presežka ur. Popolna prepoved koriščenja letnega dopusta in presežka ur je sicer veljala le dobra dva meseca na prehodu iz leta 2020 v 2021.

Ustavno sodišče je sprejelo to odločitev s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovali sodnici Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs.