Kot so na sodišču zapisali v obrazložitvi, ustavno sodišče praviloma presoja veljavne predpise. O ustavnosti predpisa ali splošnega akta, izdanega za izvrševanje javnih pooblastil, ki je prenehal veljati, pa presoja le, če predlagatelj izkaže, da niso bile odpravljene posledice njegove protiustavnosti oz. nezakonitosti. Sodišče je obenem ugotovilo, da občine niso določno opredelile navedenega izboljšanja ekonomskega položaja.

Zato je njihovo zahtevo v tem delu zavrglo, enako je ravnalo tudi pri dogovoru o višini povprečnine za leto 2015, kjer so občine prav tako izpodbijale določbo glede višine povprečnine. Zavrglo je tudi zahtevo občin za odpravo protiustavnega stanja in ureditev položaja mestnih občin. Sodišče ni pritrdilo niti očitkom občin glede samega sistema financiranja občin ter načina določanja povprečnih stroškov za financiranje z zakoni določenih nalog.

Sodišče: Občine delijo odgovornost z državo
Ustavno sodišče je v obrazložitvi med drugim spomnilo na svoje že sprejeto stališče, da občine skupaj z državo delijo odgovornost za vodenje ekonomske in fiskalne politike v državi, tudi z vidika varčevanja sredstev javne porabe. "Zato s pavšalno navedbo o usmerjanju varčevanja zgolj v občine ni mogoče uspešno izkazati nesorazmerne naložitve bremena varčevanja le občinam in s tem posega države v njihov ustavni položaj," so zapisali ustavni sodniki.

V obrazložitvi je sodišče med drugim spomnilo na svoje že sprejeto stališče, da občine skupaj z državo delijo odgovornost za vodenje ekonomske in fiskalne politike v državi, tudi z vidika varčevanja sredstev javne porabe. Pri tem sodišče glede leta 2015 tudi navaja, da sta bila uveljavljena zakon o ukrepih za uravnoteženje javnih financ občin, ki je zmanjšal stroške občin za izvajanje zakonskih nalog, in zakon o izvrševanju proračunov, ki je zvišal povprečnino glede na prvotno določeno.

Razveljavljen pravilnik
Je pa sodišče razveljavilo pravilnik o določitvi podprogramov, ki se upoštevajo za ugotovitev povprečnine. Pritrdilo je namreč, da izpodbijani pravilnik ne upošteva razčlembe oz. klasifikacije občinskega proračuna tako, da bi se podprogrami jasno nanašali le na naloge občin, določene z zakoni, ki se edine lahko upoštevajo za ugotovitev povprečnine. Ker tega ne zagotavlja, nima zakonske podlage in je zato v neskladju z zakoni, ki določajo naloge občin, so zapisali. Razveljavitev bo začela veljati v enem letu.

Prav tako je po presoji ustavnega sodišča v neskladju z ustavo sedmi odstavek 86.a člena zakona o lokalni samoupravi, ki ureja pogoje, po katerih lahko združenje občin pridobi reprezentativnost.

V združenju mestnih občin pričakovali tako odločitev
Vodja strokovne službe Združenja mestnih občin Slovenije Miloš Senčur je dejal, da je odločitev glede samega financiranja pričakovana, saj je sodišče v preteklosti že izrazilo svoja stališča na tem področju.

So pa nekoliko presenečeni nad odločitvijo glede 55. člena zakona o izvrševanju proračuna, ki občinam pobira prihodke nad primerno porabo, obenem pa je "še naprej dana potuha državnemu proračunu", saj je ta iz naslova finančne izravnave tako rekoč delno oproščen. So pa v združenju zadovoljni, da je sodišče pritrdilo njihovim očitkom glede pravilnika.