Saga se je začela lani, ko je prišel vladni predlog, naj se povprečnine s 536 evrov, kolikor so znašale v letu 2014, znižajo najprej na 525 evrov v prvi polovici leta in nato na 500,83 evra v drugi polovici leta 2015.

Pri tem so na vladi občinam obljubili, da jim bodo stroške zmanjšali za skoraj 23 milijonov evrov, kar bi omogočilo znižanje povprečnine. Vendar vladi ta podvig ni uspel in na strani manjših stroškov je zmanjkalo 9,3 milijona evrov do obljubljenega 22,8-milijonskega zmanjšanja. Zato so vladni pogajalci malce osladili ponudbo za drugo polovico lanskega leta in občinam ponudili 514 evrov, kar pa so te zavrnile. Na koncu je DZ potrdil 519 evrov povprečnine.

A po mnenju občin je tudi tako določena povprečnina še vedno prenizka, saj z učinki nabora ukrepov, ki jih je vlada pripravila, primanjkljaja ni mogoče pokriti, zato za letos zahtevajo višjo povprečnino, in sicer vztrajajo pri znesku 536 evrov, pod katerega pravijo, da ne bodo šli.

Ob zahtevi za dvig povprečnine so opozorili tudi, da so bile občinam naložene naloge, ki jim prinašajo dodatne stroške, med katerimi so omenili razveljavitev ukrepa o ukinitvi subvencije za najem tržnih in hišniških stanovanj, ki jih občine od 1. junija ponovno plačujejo, obveznosti iz naslova dviga mase za plače ter stroške mrliško-pregledne službe.

Za vlado občine ne varčujejo dovolj
Vendar so tudi pri obsegu stroškov in obsegu razpoložljivega denarja med obema stranema precejšnja razhajanja. Medtem ko predsednik Združenja občin Slovenije Robert Smrdelj pravi, da "dihajo na škrge" in da s trenutnim obsegom denarja predvidenih nalog enostavno ni mogoče izvesti, vlada to vidi malce drugače.

Na svoji spletni strani na vladi poudarjajo, da so vse tri državne blagajne v primerjavi z letom 2008 svoje prihodke lani povečale za 4,8 odstotka. Prihodki občin so se po drugi strani povečali za 17,6 odstotka, pri čemer primerna poraba (kaj je to, malce pozneje) predstavlja polovico občinskih prihodkov. Po podatkih finančnega ministrstva imajo občine na svojih računih tudi vedno okoli 10 odstotkov svojih prihodkov, konec decembra 2015 pa je ta znesek znašal 224 milijonov evrov. Ob tem na vladi dodajajo, da še nobena občina ni dokazala, da ji primerna poraba ne zadošča za financiranje obveznih nalog. Občinam hkrati očitajo, da premalo izkoriščajo mogoče ukrepe za zmanjševanje stroškov in da so jim ponudili še nekatere dodatne ugodnosti in olajšave.

Ob robu teh dogodkov se je včeraj začel nov krog pogajanj o vsoti denarja, ki jo bo država namenila za financiranje nalog občin, vlada pa je pripravila predlog, po katerem bi bila povprečnina nekoliko višja kot doslej. Za leto 2017 je predlagala 524 evrov povprečnine, in 530 evrov za leto 2018. Vendar pa predsednik združenja dvomi, da bi v združenjih občin takšno ponudbo sprejeli. Prvič bi se dogovarjali tudi o višini povprečnine za dve leti vnaprej.

Vroč kostanj povprečnin
Če vam nekdo reče povprečnina, verjetno jasne predstave o tej temi nimate, če se s tem ravno ne ukvarjate vsakodnevno. Zaradi splošnega nepoznavanja naj opozorimo, da gre za pomembno postavko za prihodke občin.

Financiranje občin je urejeno v Zakonu o financiranju občin (Zfo-1). Na podlagi tega zakona mora vlada najprej ugotoviti ustrezno vsoto denarja za financiranje nalog občin, kjer so osnova stroški, ki jih imajo občine z izvajanjem zakonsko predvidenih nalog. V to so vključeni osnovno zdravstveno varstvo, socialno varstvo, predšolska vzgoja, šport, kultura, stroški gospodarskih javnih služb, varnost prometa, požarno varstvo, varstvo okolja, delovanje občinskih organov …

Sama povprečnina pomeni primerno vsoto denarja na prebivalca za financiranje z zakonom določenih nalog občin. Tako se imenuje, ker gre za splošno povprečje izračunanih stroškov, ki nastanejo zaradi izvajanja prej naštetih nalog. Za vsako naslednje proračunsko leto jo izračuna ministrstvo za finance na podlagi podatkov o zgoraj navedenih stroških, in sicer za pretekla štiri leta. Tako izračunana povprečnina mora biti usklajena tudi z reprezentativnimi občinskimi združenji, dokončno pa začne veljati, ko jo potrdi DZ z zakonom o izvrševanju proračuna za dotično leto.

Povprečnina je pomemben faktor, ker je eden od dveh osnovnih faktorjev, drugi je število prebivalcev, v enačbi, s katero se nato izračuna še primerna poraba vsake posamezne občine. Za občine je najbolj ugoden scenarij, če je povprečnina čim večja in če imajo čim več prebivalcev, kajti na ta način bo izračunana primerna poraba največja. Primerno porabo občine zakon sicer opredeljuje kot za posamezno občino za posamezno proračunsko leto ugotovljen primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog. Ta obseg se izračuna po svoji enačbi.

Za financiranje primerne porabe občinam pripada določen delež dohodnine, vplačane v predpreteklem letu. Če to ne zadošča, zakon predvideva še finančno izravnavo, kar pomeni, da razliko do primerne porabe plača proračun.

Težave pri naložbah
Poleg tega država občinam dodatno financira tudi izvajanje posamezne naloge ali programa, naložb in skupno opravljanje nalog občinske uprave. Vendar se je občinskim predstavnikom in predstavnikom vlade tu znova zataknilo. Vlada namreč vztraja pri dvoodstotnem sofinanciranju naložb, pri čemer dopušča nekaj dodatnih možnosti zadolžitev, medtem ko v združenjih pričakujejo najmanj štiriodstotno financiranje.

Še vedno pa v občinah pričakujejo odločitev ustavnega sodišča, katerega je za presojo predpisov o delovanju in financiranju občin zaprosilo Združenje mestnih občin Slovenije. Občine namreč vztrajajo pri doslednem izvajanju Zof-1, ki jim, po njihovih izračunih, priznava 652,6 evra povprečnine. Da bi povprečnina, če bi sledili zakonu dobesedno, znašala več kot 600 evrov, je lani povedal tudi minister za javno upravo Boris Koprivnikar, tovrstnega denarja pa državni proračun nima.

Nov kompromisni predlog je že napovedan, tako da se bodo pogajanja nadaljevala predvidoma 12. septembra.