Podpredsednik vlade Matej Arčon je na novinarski konferenci pojasnil, da vsako leto približno 100 različnih državnih organov izvede 1000 natečajev. "Centralizacija, ki jo prinaša nov zakon, pomeni, da bodo postopki hitrejši, učinkoviti, predvsem pa bodo bolj transparentni, ker bodo skoncentrirani na enem mestu," je zagotovil. Po njegovih besedah je cilj vlade, da je edini kriterij za zaposlitev v državni upravi usposobljenost, saj samo tako lahko izboljšamo javno upravo, da bo bolj učinkovita in bo nudila še boljše storitve državljanom.

"Zaposlovanje v organih državne uprave je izziv v večini držav Evropske unije, saj se na različne načine trudijo konkurirati na trgu delovne sile," je pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo Mojca Ramšak Pešec. Vlada pa zdaj "prvič v zgodovini slovenske državne uprave uvaja centralizirane, transparentne postopke in enotne vstopne točke za zaposlitev v okviru državne uprave, s čimer smo prepričani, da bomo prispevali tudi k večji transparentnosti zaposlovanja in morda ovrgli različne očitke v smislu nezadostne transparentnosti in objektivnosti pri zaposlovanju v kakšnem organu".

Center za kadre bi izvedel prvo preverjanje

Podrobneje je orisala tudi način, kako bo potekalo centralizirano zaposlovanje: v okviru ministrstva za javno upravo bo ustanovljena enotna vstopna točka, nekakšen center za kadre za zaposlitve v organih državne uprave, ki bo omogočal enako obravnavo vsem kandidatom. Tukaj se bodo preverjali osnovni pogoji za zasedbo posameznih delovnih mest, osnovno poznavanje delovanja državne in ustavne ureditve v Republiki Sloveniji in presojale temeljne kompetence oziroma osebne sposobnosti za delo v državni upravi.

Kandidati, ki bodo te pogoje izpolnjevali, bodo posredovani organom, ki so objavili javni natečaj. Ti bodo izvedli drugi del postopka, torej izbirni postopek.

Presoja kandidata bo aktualna še dve leti, kar pomeni, da če se bo v tem obdobju znova javil na nek javni natečaj za zaposlitev za nedoločen čas organi državne uprave, se bo upoštevalo, da je bil že preverjen in bo postopek hitrejši.

Poenotiti želijo vse javne natečaje za zaposlitev. Predvidevajo, da bi bili ti javni natečaji objavljeni na določen dan v tednu, tako da bodo zainteresirani vedeli, kdaj center za kadre objavlja možnost zaposlitve v državni upravi. Postopki bodo v celoti informatizirani. "S tem želimo pospešiti zaposlitvene postopke, ki so zdaj zaradi potrebe po formalnem vodenju postopkov in vročanju pisnih odločitev lahko potekali tudi dlje časa."

Iz tega centralnega sistema pa bodo izločeni organi, kjer imajo že zdaj v svojih zakonih predvidene posebne postopke zaposlitve – v policiji, v vojski, v zaporih – saj se običajno na teh delovnih mestih v postopku zaposlitve preverjajo tudi posebne psihofizične sposobnosti za delo.

Štipendije in usmerjena dodatna izobraževanja

Drugi pomembni inštrument tega novega centra za kadre bo po besedah državne sekretarke razvijanje različnih sodobnih metod upravljanja s kadri v državni upravi. Tako bodo znova uvedli kadrovsko štipendiranje, načrtno bodo vodili izobraževanja in podobno.

Sicer pa je Mojca Ramšak Pešec zatrdila še, da za ustanavljanje centra za kadre niso predvidene nove zaposlitve, ampak bodo v njem delovali zaposleni na ministrstvu za javno upravo, ki so se že zdaj ukvarjali s postopki zaposlovanja, nekaj pa jih bo premeščenih iz drugih organov. Dolgoročno pa bi se tudi tukaj lahko odprle nove zaposlitve, in sicer predvsem kadrov, ki jih zdaj nimajo – na primer psihologi.

Zastarel zakon o funkcionarjih

Vlada je potrdila tudi zakon o funkcionarjih. Dosedanja zakonodaja je bila namreč po besedah Mateja Arčona res zelo zastarela, saj je področje urejal predpis iz leta 1990. Nov zakon podrobneje ureja pravice in dolžnosti funkcionarjev, dodatno ureja čas po prenehanju funkcije in uvaja možnost, da se funkcionar na prejšnje delovno mesto, v kolikor ima zamrznjeno, vrne do 30 dni po prenehanju funkcije. "Sicer pa zakon ne prinaša nekih novih ugodnosti ali pravic," je poudaril Arčon.

Državna sekretarka Ramšak Pešec pa je dodala, da je zaradi zastarelosti zakona veliko organov obveznosti funkcionarjev urejalo v drugih zakonih, zato je materija postala nepregledna.