Grafiti so in bodo ostali pomemben medij, ki ga uporabljajo predvsem tisti, ki drugih poti za izražanje svojega mnenja ali nestrinjanja z obstoječimi družbenimi vrednotami nimajo. Ker jih razumemo kot sestavni del urbanih okolij, jih imamo za samoumevne in pogosto tudi tiste, ki bi si zaslužili našo pozornost, spregledamo. Žal nas pogosto ravnodušne pustijo tudi sovražni grafiti. To so se odločili spremeniti v Društvu za odpravljanje socialne neenakosti Appareo, kjer s projektom Dekontraminacija, ki teče že četrto leto, opozarjajo na grafite s sovražnim govorom.

Grafiti so zrcalo družbe
"Na idejo projekta smo prišli po tem, ko smo v ekipi postali pozorni na razširjenost sovražnega govora v grafitih," je pojasnila avtorica in vodja projekta Dekontraminacija Nina Perger. Glavni cilj projekta je sledenje oziroma spremljanje sovražnih grafitov, ki so bili spremenjeni s pomočjo manjšega posega v zapisano. V sklopu projekta so tako na Googlovem zemljevidu začeli označevati lokacije, na katerih so bili grafiti, ki so širili sovraštvo in so bili nato preoblikovani tako, da se je sovražno sporočilo razvrednotilo.

Za tovrstno spremljanje spornih grafitov so se odločili, ker se jim ravno grafiti zdijo pomemben kazalnik obstoječih družbenih razmer pa tudi razmerij moči, ki se kažejo tudi s tem, katere družbene skupine so pogosteje tarča sovražnega govora.

Spletni zemljevid pa ne nastaja samo s pomočjo članov društva, ampak lahko pri nastajanju sodeluje prav vsak: "Spletni zemljevid nastaja s pomočjo vseh tistih, ki so pozorni na tovrstna sporočila v grafitih in nam pošljejo fotografije z lokacijami grafitov."

Od ubi do ljubi
Ker so kmalu spoznali, da ozaveščanje o sovražnem govoru ni dovolj, so začeli izvajati tudi različne delavnice grafitiranja in kontranaracije "torej predelovanja grafitov s sovražnimi vsebinami v emancipatorne, saj želimo izpostaviti dejstvo, da se proti sovražnemu govoru lahko in moramo boriti, pri čemer smo mnenja, da so predelave oziroma kontranaracije, ki vsebujejo element humorne ali provokativne predelave, najbolj učinkovite". Tako iz grafita, ki se glasi "Ubi, ubi pedera" z minimalnimi spremembami nastane "Ljubi, ljubi pedera" in grafit dobi popolnoma drugačen pomen. Hkrati pa predelava vsebuje tudi nek element posmeha, ki je namenjen tako izvorni vsebini kot tudi avtorju grafita, poudarja Nina Perger.

S projektom skušajo posameznike spodbuditi, da se zavejo svoje okolice in kritično presodijo sporočila grafitov, ki jih se vsak dan beremo na ulicah. Hkrati želijo opozoriti tudi na pomembnost problematiziranja in pravilnega odzivanja na sovražni govor.

Cilje projekta povzema tudi ime Dekontraminacija, ki je nastalo iz besed dekontaminacija in kontra. S prvo besedo so hoteli ponazoriti nevtralizacijo sovražnega govora v grafitih, druga pa je mišljena kot kontranaracija oziroma odzivanje na sovražni govor v grafitih.

Sovražni grafit ni izraz mladostniške agresije
Ravno odziv na sovražni govor pa je tisti, ki po mnenju vodje projekta pogosto umanjka:
"Menimo, da je sovražni govor v obliki grafita še hitreje razvrednoten zaradi nenehnega vzpostavljanja povezav med grafiti in vandalizmom." Slednje se po mnenju Nine Perger vidi tudi v kampanji Človek, čuvaj svoje mesto, samo eno imaš Mestne občine Ljubljana (MOL), s katero želi ljubljanska občina opozoriti na nesprejemljivost vandalizma. Ravno v tej kampanji je grafit obravnavan "kot izraz mladostniške agresije, ne pa kot medij, ki omogoča ekspresijo tako sovražnih vsebin, ki so v nekih subtilnejših oblikah prisotne tudi v legitimiziranih javnih diskurzih (npr. vsebine, ki se tičejo LGBT-skupnosti), pa tudi ekspresijo emancipatornih vsebin, ki se skozi grafit lahko izrazijo jasneje oziroma z močnejšim nabojem. Na način kampanje MOL se sovražnost, prisotna v grafitih, enostavno individualizira in pripiše nekemu brezpomenskemu mladostniškemu uporništvu, namesto da bi se grafiti in njihove vsebine obravnavali na relaciji z obstoječimi socialnimi strukturami in razmerji moči." Takšno obravnavanje grafitov, tudi sovražnih, je nevarno, meni, saj se vsebine grafitov depolitizirajo, posledično pa ni nobene potrebe več, da se grafiti, med njimi so tudi izrazito sovražni, sploh resno obravnavajo.

Več sovražnih grafitov pred prelomnimi trenutki v družbi
Nina Perger pojasnjuje, da so grafiti odraz družbe, zato jih v društvu skrbi porast grafitov s sovražno vsebino. Največ takšnih se je pojavilo pred referendumom o družinskem zakoniku, več grafitov pa so zaznali tudi pred protesti in volitvami. Če gre pri prvih za izrazito sovražni govor, pri drugih po navadi prednjačijo takšni, ki pozivajo na proteste, k bojkotu volitev ali pa služijo promociji političnih strank, dodaja.

"Takšne organizirane akcije, kot smo jim bili priča pred kratkim in s tako izrazito sovražnimi sporočili, ki so bili uperjeni proti LGBT-skupnosti, feminizmu, imigrantom, so zelo problematične," je komentirala več sovražnih grafitov, ki so se v zadnjem času pojavili v Ljubljani. Ter dodala: "Grafiti pogosto nastajajo kot odzivi na aktualno družbeno stanje ali kot pozivi, ki so na različne načine povezani z obstoječim družbenim redom." Nič drugače ni po njenem mnenju v primeru nedavnih grafitov: "V primeru te zadnje organizirane akcije izdelovanja grafitov s sovražnim govorom bi tako lahko presodili, da gre za pozivanje k ohranitvi oziroma utrditvi obstoječega družbenega reda, znotraj katerega so privilegirane specifične družbene skupine, ki se ob diskurzih enakopravnosti in emancipacije deprivilegiranih družbenih skupin počutijo ogrožene."

Kako sankcionirati sovražne grafite?
Kot izredno problematično se je izkazalo tudi sankcioniranje sovražnega govora na stenah ulic. "Problem sovražnega govora v grafitih je tudi neizsledljivost avtorja grafita, tako da se drugi mehanizmi, ki se sicer uporabljajo za sankcioniranje sovražnega govora, v primeru grafitov izkažejo za neučinkovite," pravi vodja projekta. Dodala je še, da ravno zaradi anonimnosti avtorja pristojnim ne preostane drugega, kot da grafit odstranijo, to pa je v večini primerov žal tudi vse, kar lahko storijo.