Od začetka epidemije v letu 2020 se je povečalo tako število pritožb v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja kot število pritožb po zakonu o medijih, so sporočili iz urada informacijske pooblaščenke.

Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik je ob svetovnem dnevu dostopa do informacij organizirala tudi razpravo o vlogi medijev in civilne družbe pri dostopu do informacij, na okrogli mizi pa so sodelovali vodja službe za odnose z javnostmi na vrhovnem sodišču Tina Brecelj, novinar in odgovorni urednik Necenzurirano.si Primož Cirman, profesor na Fakulteti za družbene vede Marko Milosavljević, predsednica Transparency International Slovenija Alma Sedlar in generalna sekretarka Društva novinarjev Slovenije Špela Stare. K sodelovanju je bil vabljen tudi vladni urad za komuniciranje, a se vabilu ni odzval.

Udeleženci razprave so se strinjali, da se vloga medijev in civilne družbe pri dostopu do informacij s časom spreminja, na kar med drugim vplivajo razvoj sodobnih tehnologij, hiter tempo življenja in tudi delovanje v posebnih družbenih razmerah, kot je, denimo, epidemija.
Predstavili so svoje izkušnje pri dostopu do informacij med epidemijo in opozorili na številne izzive, s katerimi se v teh razmerah srečujejo tako mediji kot nevladne organizacije.

Ugotovili so, da veljavna zakonodaja že zdaj omogoča širok dostop do informacij, težave pa nastajajo v praksi. Ker dostop do informacij povečuje razumevanje aktualnih vsebin v javni razpravi in prispeva k odgovornejšemu delu javnega sektorja, so zavezance pozvali, naj tudi v praksi zagotovijo čim hitrejši dostop do informacij, so sporočili iz urada informacijske pooblaščenke.

Svetovni dan pravice vedeti so leta 2002 razglasile nevladne organizacije, povezane v mrežo Freedom of Information Advokates Network (FOIAnet), leta 2015 pa ga je za svetovni dan dostopa do informacij izglasovala še Generalna konferenca UNESCA.