Vlada in sindikati javnega sektorja so v ponedeljek pozno popoldne podpisali dogovor o znižanju plač in stavkovni sporazum, zdaj pa so morali to uzakoniti še poslanci državnega zbora.

Tako so v DZ-ju začeli obravnavo novele zakonov o izvrševanju proračunov za leti 2013 in 2014 ter o sistemu plač v javnem sektorju. Predlog sprememb zakona o izvrševanju proračunov med drugim uveljavlja dvig RTV-prispevka in davka na dodano vrednost (DDV). Splošna stopnja DDV-ja se bo s 1. julijem zvišala z zdajšnjih 20 na 22 odstotkov, znižana stopnja pa z 8,5 na 9,5 odstotka.

Od tega si vlada obeta dodatnih 250 milijonov evrov letno, v kar pa opozicija dvomi. Višje prilive od DDV-ja namreč lahko po njihovem mnenju pričakujemo le na kratek rok, potem pa se utegnejo zaradi padca kupne moči prebivalstva in šibkejšega gospodarstva celo zmanjšati. Zvišanje DDV-ja bo dodatno zavrlo gospodarstvo in ogrozilo delovna mesta, še posebej pa bo prizadelo tiste z najnižjimi prihodki, so opozarjali v opoziciji. Vendar dopolnilo poslanskih skupin SLS-a, SDS-a in NSi-ja, s katerim bi zvišanje DDV-ja iz zakona črtalo, ni dobilo zadostne podpore.

Z dvigom imajo težave tudi tisti, ki ga bodo podprli
Dvigu DDV-ja nasprotujejo tako v NSi-ju kot v SDS-u in SLS-u. Jožef Horvat iz NSi-ja je dejal, da je zvišanje "korak v napačno smer; hromi gospodarsko aktivnost in zvišuje stopnjo revščine, ki je že zdaj skrb vzbujajoča". Andrej Vizjak iz SDS-a pa je vladi očital, da se o zvišanju DDV-ja ni uskladila z gospodarstvom.

Predsednik SLS-a Franc Bogovič je dejal, da bi se SLS z dvigom strinjal, če bi bili prej izčrpani drugi ukrepi. DL bo dvig DDV-ja podprl, čeprav imajo v stranki s tem težave. Kot je dejala Katarina Hočevar, jih je vlada s tem, ko ga je že napovedala Bruslju, stisnila v kot. "Če zvišanja DDV-ja ne bomo podprli, bo to sporočilo Bruslju, da ne držimo obljub in nismo sposobni sprejeti enostavnih ukrepov, h katerim se je vlada zavezala v programu stabilnosti," je dejala.

Matevž Frangež iz SD-ja je dejal, da dviga DDV-ja niso predlagali oni, a bodo novelo zakona podprli, saj se jim zdi zvišanje DDV-ja verjetno najbolj izvedljiv ukrep za omilitev javnofinančnega položaja. Alojzij Potočnik iz PS-ja je dvig DDV-ja opisal kot podporni ukrep drugim politikam, predvsem tistim, ki merijo na gospodarsko rast in nova delovna mesta. "Kaj nam pa preostane? Ima kdo kakšen drugačen predlog?" je glede dviga DDV-ja vprašala Marija Plevčak DeSUS-a.

Nižanje mase za plače javnih uslužbencev
Zakonske spremembe naj bi pripomogle tudi k večji prilagodljivosti pri prerazporejanju materialnih stroškov, pri prelaganju napredovanja javnih uslužbencev na leto 2014 ter določajo višino regresa za javne uslužbence in funkcionarje za leto 2014 in izplačilo razlike zneska za letni regres za lani.

Predlog novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju prinaša tudi novo plačno lestvico z manjšimi razlikami med plačnimi razredi. Plače naj bi se javnim uslužbencem znižale najmanj za pol odstotka, nato pa bi se znižanje plač povečevalo progresivno, do 4,86 odstotka. Minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant je opozoril na princip solidarnosti, saj se bodo tistim v višjih plačnih razredih plače znižale za višji odstotek kot tistim v nižjih plačnih razredih. Princip, da se plače v večjem odstotku znižajo tistim v višjih plačnih razredih, najbolj torej funkcionarjem, je v razpravi podprlo več poslanskih skupin.

Državna sekretarka na finančnem ministrstvu Mateja Vraničar je v okviru omejevanja odhodkov za plače v javnem sektorju naštela znižanje nadomestila plače za čas odsotnosti z dela za javne uslužbence, omejitev napredovanj javnih uslužbencev, znižanje premij kolektivnega zavarovanja za javne uslužbence in določitev višine regresa za leto 2014.

Po Virantovih besedah je dogovor s sindikati pomemben korak na poti fiskalne konsolidacije države. Če ne bi storili nič in ne bi šli v pogajanja ter se s sindikati dogovorili o ukrepih, bi ob koncu leta preprosto ostali brez denarja za plače, je pojasnil. Novelo je podprlo 49 poslancev, proti ni bil nihče, 30 opozicijskih poslancev in predstavnik italijanske narodne skupnosti Roberto Battelli pa so se glasovanja vzdržali.

Večja prožnost pri materialnih stroških
Skladno s sporazumom s sindikati pa se dodatno blažijo določbe, ki so prepovedovale prenašanje sredstev s postavk za materialne stroške na postavke za plače. Jožef Horvat (NSi) temu nasprotuje, saj naj bi to praktično v celoti izničilo prihranke, ki jih prinašajo trije prej obravnavani zakoni o plačah javnih uslužbencev.

DZ je sprejel tudi novelo zakona o sodniški službi ter novelo zakona o državnem pravobranilstvu. Z njima se določa, da se bo novela zakona o sistemu plač v javnem sektorju uporabljala tudi za določanje plač sodnikov ter državnih pravobranilcev in njihovih pomočnikov. Za sprejem obeh novel je glasovalo 60 poslancev, nihče ni bil proti, 24 pa se jih je vzdržalo.