Od skupaj 34 sindikatov, podpisa naj ne bi prispevali zdravniki, policisti, novinarji in diplomati.

Na začetku tedna se je pogajalcem vlade in sindikatom javnega sektorja po več kot mesecu dni intenzivnih pogajanj uspelo dogovoriti o ukrepih, ki bodo posegli v maso za plače. Dogovor in stavkovni sporazum sta bila parafirana v torek. Vlada je nato dokumente potrdila v četrtek in za podpis obeh dogovorov pooblastila vodjo vladnih pogajalcev, ministra za notranje zadeve in javno upravo Gregorja Viranta.

Zdaj se o končnem podpisu sporazuma odločajo posamezni reprezentativni sindikati. Število podpisnikov pa bo dokončno znano v ponedeljek. Zakonsko sicer ni določeno, koliko sindikatov mora podpisati sporazum za njegovo uveljavitev. Toda ker bodo morali ključne rešitve iz dogovora uveljaviti s spremembo kolektivne pogodbe, za pogajalce šteje isti kvorum, ki določa potrebno večino podpisov.

Kvoruma za doseg večine za spremembo kolektivne pogodbe pa sta dva. Po prvem, ki ima prednost, je za potrditev sprememb potreben podpis vlade in večine sindikatov, ki predstavljajo najmanj štiri različne dejavnosti javnega sektorja.

Če dogovora ni mogoče doseči, pa zadostujejo podpisi vlade in sindikatov najmanj štirih različnih dejavnosti javnega sektorja, katerih skupno število članstva presega 40 odstotkov, kar pomeni okrog 65.000 zaposlenih, za katere velja kolektivna pogodba.

V kolektivne pogodbe naj bi sicer zapisali za sindikate ključne izpogajane elemente, kot so obveznost države, da do konca leta 2014 ne posega več v plače, da se plačna lestvica z letom 2015 vrne na zdajšnjo višino in da jim bo vlada ob morebitnem kršenju dogovora plačala stavko.

Gasilci in vojaki še z zadržki
Številni sindikati so se odločali že prejšnji teden in potrdili pristop k podpisom, mnogi pa nameravajo odločitev sprejeti v ponedeljek. Med njimi je tudi Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz), ki ima največ, okoli 39.000 članov.

Če se bodo odločili za podpis sporazuma, lahko vlada računa na sklenitev dogovora in sporazuma. Vendar po besedah glavnega tajnika Branimirja Štruklja ni izključeno, da se odločijo drugače.

Drugi kvorum potrebne večine brez Sviza namreč ni mogoč, medtem ko bi bil prvi teoretično mogoč, vendar bi to pomenilo, da je polovica javnega sektorja proti sporazumu, zato je vprašanje, kaj bi v tem primeru naredila vlada.

V sindikate je namreč po Štrukljevih ocenah včlanjenih od 80.000 do 90.000 javnih uslužbencev, kar pomeni, da jih skoraj polovica pripada Svizu. Dogovora pa ne bodo podpisali sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides in oba policijska sindikata.

Prav tako je koordinacija novinarskih sindikatov RTVS Slovenija sklenila, da Sindikat novinarjev Slovenije ne bo pristopil k podpisu dogovora in stavkovnega sporazuma. Vlada je sicer upoštevala njihova pričakovanja in predlagala dvig rtv-prispevka nazaj na 12,75 evra, zato so v koordinaciji sindikatov sklenili, da se stavkovne dejavnosti končajo.

Vprašljiva pa je tudi ponedeljkova odločitev Sindikata slovenskih diplomatov, a je pričakovati, da k podpisu tudi oni ne bodo pristopili. Zadržke imajo še v Sindikatu poklicnih gasilcev in Sindikatu ministrstva za obrambo (Mors).

Spremembe zakona o proračunu za prihodnji dve leti
Vladni in sindikalni pogajalci so se tudi dogovorili o spremembah zakona o izvrševanju proračuna za leti 2013 in 2014. Med drugim te uveljavljajo dvig rtv-prispevka in davka na dodano vrednost ter spremembe za večjo fleksibilnost pri prerazporejanju materialnih stroškov, prelagajo napredovanje javnih uslužbencev na prihodnje leto, določajo višino regresa za javne uslužbence in funkcionarje prihodnje leto ter urejajo izplačilo razlike zneska za letni regres za lani na podlagi sodnih odločb.

Obravnava zakonskih sprememb v DZ-ju bo predvidoma v torek, poslanci pa bodo odločali tudi o predlogu novele zakona o sistemu plač v javnem sektorju, ki bo prinesla novo plačno lestvico z manjšimi razlikami med posameznimi plačnimi razredi. Plače bi se vsem javnim uslužbencem znižale najmanj za pol odstotka, nato pa bi se znižanje plač povečevalo progresivno, do največ 4,86 odstotka.

Vlada predlaga tudi noveli zakona o sodniški službi ter zakona o državnem pravobranilstvu, tako da bodo rešitve veljale tudi za sodnike in pravobranilce. Tudi to naj bi poslanci obravnavali v torek.