Zdaj morajo sporazum potrditi še sindikati, ki naj bi to storili do ponedeljka. "Pričakujem, da bo zadostno število sindikatov parafiralo sporazum, tudi če ga ne sprejme sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides ali policijska sindikata," pravi minister za notranje zadeve in javno upravo Gregor Virant.
Poslanci DZ-ja naj bi nato dokumente, dogovor o varčevalnih ukrepih, stavkovni sporazum in spremembe zakona o izvajanju proračunov za letos in prihodnje leto, obravnavali v torek, sami ukrepi pa bi začeli veljati 1. junija.
Mešani občutki o dogovoru
A je dokument že takoj naletel na ovire. Policijski sindikat Slovenije ga namreč ne bo podpisal, podpisal pa ne bo tudi stavkovnega sporazuma. Sindikat policistov Slovenije je dogovor sicer zavrnil že v torek.
Poleg obeh policijskih je podpis dogovora zavrnil tudi zdravniški sindikat Fides. Po mnenju predsednika Fidesa Konrada Kuštrina se ne strinjajo z uvedbo nove plačne lestvice, ki da je vračilo k uravnilovki. Iz istega razloga Fides zavrača tudi znižanje dodatka za akademski naziv.
Po drugi strani pa so se v sindikatu zdravstva in socialnega skrbstva ter sindikatu zdravstva in socialnega varstva odločili, da bodo pristopili k podpisu dogovora o varčevalnih ukrepih. Svoj podpis bosta prispevala tudi sindikata delavcev v zdravstveni negi in Kliničnega centra Ljubljana.

Dogovor posega v plače
Spremembe zakona o izvrševanju proračunov za letos in prihodnje leto omogočajo večjo fleksibilnosti pri prerazporejanju materialnih stroškov, kar je bila tudi ena od ključnih zahtev sindikatov. Hkrati prelagajo napredovanje javnih uslužbencev na prihodnje leto, določajo višino regresa za prihodnje leto za javne uslužbence in funkcionarje ter urejajo izplačilo razlike zneska za letni regres za lani na podlagi sodnih odločb za vse javne uslužbence in funkcionarje.

Dogovor med drugim predvideva posege v osnovne plače javnih uslužbencev in nižja vplačila za dodatno pokojninsko zavarovanje. Nova plačna lestvica bi veljala od 1. junija letos do 31. decembra 2014. Vsem javnim uslužbencem bi se plače znižale najmanj za pol odstotka, nato pa se z zmanjšanjem razpona med plačnimi razredi znižanje plač povečuje progresivno. Regres za letos bo izplačan v skladu z zakonom za uravnoteženje javnih financ, torej različno glede na plačni razred.

"Zelo pomemben ukrep je znižanje števila zaposlenih. Za odstotek na leto. Vlada se bo tega zelo striktno držala. Medtem ko so ljudje izgubljali službe, se je število zaposlenih v javnem sektorju zelo poviševalo," je po seji vlade dejal minister.

Letos naj bi z ukrepi privarčevali 108,6 milijona, prihodnje leto pa 182,6 milijona evrov. S prerazporeditvami bi letos zagotovili še 99,3 milijona evrov, naslednje leto pa 25,3 milijona evrov. Številke za prihodnje leto tudi omogočajo, da bo postavka za plačno maso tudi dejansko zadostovala za izplačilo plač, letos pa bodo potrebne prerazporeditve postavk, predvsem sredstev za materialne stroške, je dejal. Letos ukrepi namreč prihajajo šele na sredini leta, saj so se pogajanja začela pozno: "Morala bi jih začeti že prejšnja vlada."

Erjavec bo "branil pokojnine"
Vlada torej dviguje davke in niža mase za plače javnih uslužbencev, a minister Erjavec meni, da ni prav, da se vse lomi na hrbtih upokojencev in javnega sektorja. Tudi Virant si ne želi višjih davkov.

Zunanji minister in prvak DeSUS-a Karl Erjavec je pred sejo vlade poudaril, da bo višino pokojnin branil "do konca". Pokojnine morajo po njegovem mnenju ostati takšne, kot so, saj da so ravno upokojenci poleg mladih brezposelnih najbolj ogrožena skupina.

Upa, da bodo načrtovani slovenski ukrepi za stabilizacijo javnih financ zadostni. Če pa bi bili potrebni še dodatni, pa je Erjavec spomnil na predlog DeSUS-a o uvedbi kriznega davka, in sicer za vse, ki imajo osebni dohodek, denimo, višji od predsednika države in ki v tem trenutku ničesar ne prispevajo k blaženju finančne situacije.

Sprememba ustave je nujna
Erjavec se je dotaknil tudi načrtovanih ustavnih sprememb, zapisa fiskalnega pravila v ustavo in ureditev referendumske zakonodaje: "Mislim, da je vsem jasno, da do leta 2015 ne bomo v celoti konsolidirali javnih financ."

V vsakem primeru pa po njegovih besedah Slovenija za uspešno izvedbo potrebnih ukrepov potrebuje tako fiskalno pravilo kot spremembo referendumske zakonodaje. "To smo tudi obljubili Bruslju in ZDA, ko smo dobili posojila. Če torej želimo biti kredibilni, mora celotna politika najti neko rešitev. Če ne, bomo vsi izgubili na dolgi rok," je še dejal.

Virant ne bi več dodatno obdavčeval
Krizni davek, ki ga je vlada še pred dnevi napovedovala kot prvi ukrep, je zdaj po besedah ministra in predsednika DL-ja Gregorja Viranta skrajna možnost. Po njegovem mnenju je namreč treba narediti vse, da bi se izognili uvedbi vseh novih davkov, razen že dogovorjenega dviga davka na dodano vrednost.

To jim bo uspelo z ukrepi na odhodkovni strani, torej zniževanjem javne porabe, na prihodkovni strani pa s pobiranjem davkov od tistih, ki jih ne plačujejo, je prepričan. "Vodstvo davčne uprave bo moralo udariti po mizi," meni Virant, ki ni želel razkriti, kje konkretno vidi ukrepe na odhodkovni strani, saj da bi to "takoj sprožilo nove polemike". A dodal je, da je nekaj nespornih, med njimi so prihranki pri materialnih stroških in javnih naročilih.