V Društvu novinarjev Slovenije (DNS) so izrazili nasprotovanje dvigu splošne stopnje DDV-ja za dve odstotni točki, na 22 odstotkov, znižane pa za eno odstotno točko, na 9,5 odstotka. Po njihovem mnenju bodo medijske hiše prisiljene v dodatno rezanje stroškov, kar naj bi se poznalo na kakovosti informacij in drugih vsebin, pri čemer bodo najbolj na udaru mlajši zaposleni in honorarni sodelavci.

V DNS-ju opozarjajo, da se izdajatelji časopisov in revij v zadnjih letih ob splošni krizi spopadajo še s sesutjem oglasnega trga, spreminjanjem bralnih navad in drugimi strukturnimi izzivi.

Dvig splošne stopnje DDV-ja naj bi pomenil še dodaten pritisk na že tako načete oglaševalske prihodke. Posledice pa naj bi čutili tudi elektronski mediji, ki so že zdaj obdavčeni po višji stopnji DDV-ja.

V DNS-ju se sicer zavedajo, da je stanje slovenskih javnih financ resno, a vseeno opozarjajo na vitalne demokratične funkcije, ki jih imajo odgovorni in profesionalni mediji v družbi, sploh v kriznem času. Ob tem opozarjajo, da je pomemben del članic EU-ja tudi v času krize ohranil nižje stopnje ali celo ničelno stopnjo DDV-ja, zato bi veljalo razmisliti tudi o znižanju davčne obremenitve za digitalne vsebine, kar bi olajšalo njihov razvoj in trženje.

Ministra za kulturo Uroša Grilca pa so pozvali, naj začne razpravo o novi aktivni davčni politiki na področju medijev, ki bi po vzoru nekaterih severnih in zahodnoevropskih držav stimulirala razvoj medijskega prostora. To bi bil bolj nevtralen, pravičen in nediskriminatoren ukrep kot pa razni skladi za pluralizacijo in subvencije.