Predsednica vlade Alenka Bratušek je med ukrepe, ki jih je v sredo predstavila ekonomsko-socialnemu svetu, vključila tudi krizni davek, ki bi vse bruto dohodke obdavčil med 0,5 in 5 odstotki. Na seji ESS-ja je skupaj z ministri pojasnevala predlagane spremembe na področju davkov.

Na udaru tudi pokojnine
Krizni davek naj bi bil vezan le na bruto prihodke in ne plače, kar pomeni, da bi ga upoštevali pri nagradah, sejninah, tudi pri pokojninah. Predlagano je bilo, da bi bila polovica povprečne bruto plače obdavčena 0,5-odstotno, povprečna plača enoodstotno, dvakratnik povprečne plače 1,5-odstotno, do trikratnika povprečne plače 2-odstotno, več kot trikratnik (nad 4.500 evri) pa že 5-odstotno. Povprečna bruto plača je v Sloveniji februarja znašala 1497,55 evra.

Z ukrepi za dosego ravnovesja
Krizni davek naj bi prizadel tudi zaposlene v javnem sektorju, vlada se želi dogovoriti s sindikati, kako privarčevati 158 milijonov evrov. Z ukrepi želi vlada v nacionalnem razvojnem programu in programu stabilnosti doseči ravnovesje med javnofinančno vzdržnostjo in gospodarsko rastjo, je razložil minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Stanko Stepišnik. Dodal je, da sta dokumenta zelo pomembna za povečanje zaupanja v Slovenijo.

Obrnjene napovedi dan pozneje
Toda že dan pozneje je vlada obrnila sredne napovedi in se odločila, da bo s 1. julijem zvišala DDV, z odločitvijo o kriznem davku pa bo počakala do novega leta. Hkrati je napovedala prodajo državnega deleža v 15 podjetjih. Poleg tega namerava uvesti tudi davek na nepremičnine, ustaviti zniževanje davka od dohodkov pravnih oseb ter zvišati sodne takse in davek na loterijo.

Krizni davek (za zdaj) le grožnja
Za dvig DDV-ja namesto za uvedbo kriznega davka se je vlada odločila, saj ni začasen, ampak trajen ukrep, je dejala Bratuškova. Krizni davek tako ostaja grožnja oziroma rezerva, kot je dejala premierka, če se do konca leta s socialnimi partnerji ne bodo mogli dogovoriti glede znižanja odhodkov na področju javnih financ.

Slovenija na vrhu glede korupcije
Že v torek pa je odjeknila vest, da je Slovenija postala neslavna rekorderka v korupciji in podkupovanju v gospodarstvu med svetovnimi državami. Izsledki raziskave svetovnega podjetja Ernst & Young so namreč pokazali, da je delež slovenskih menedžerjev, za katere je podkupovanje običajno, kar 96-odstoten. V podjetju so sicer opravili 3.459 anonimnih pogovorov v lokalnih jezikih, in sicer po telefonu, spletu ali osebno.

"Slovenci odlični v pljuvanju v lastno skledo"
Na izsledke raziskave se je odzvala izvršna direktorica Združenja Manager, Sonja Šmuc, ki je ocenila, da rezultati na eni strani kažejo, da "imamo nekatere resne težave in probleme, ki so zdaj postali očitni, od sistemske korupcije, mogoče nepopolnega obvladovanja korporativnega upravljanja in skladnosti v podjetju", na drugi strani pa "smo Slovenci odlični v pljuvanju v lastno skledo in poveličevanju problemov, s katerimi se srečujemo." Stanje po njenem mnenju zagotovo ni tako drastično slabo, saj je Slovenija v prejšnji raziskavi, ko so merili indeks korupcije v 174 državah, zasedla 37. mesto. Na novi lestvici ji družbo ob drugouvrščeni Keniji pri vrhu s stare celine delata še Hrvaška (90 odstotkov) in Ukrajina (85 odstotkov). Evropsko povprečje je sicer 39 odstotkov.