"Vemo, kaj delamo, vemo, da bo težko. To, kar se pojavlja v medijih, so špekulacije. Komisar Rehn je dejal, da je prezgodaj reči, ali bodo načrtovani ukrepi dovolj. Slovenija ne sme odlašati, potrebno je odločno ukrepanje," pa je premierka povzela besede tudi vodje evrske skupine, ki je kot ključno poudaril tudi vrnitev zaupanja v banke.

Konec maja bo znano, ali je Bruselj zadovoljen
Bratuškova je spomnila, da poročilo Evropske komisije iz 10. aprila letos sloni na ukrepih prejšnje vlade, s katerim pa v Bruslju očitno niso bili zadovoljni in smo zato pred vrati ukrepanja. "Konec maja pa bomo govorili o tem, ali so jih naši ukrepi prepričali," je napovedala.

Dogovor s sindikati, dialog s protestniki, reševanje podjetij

Dodala je, da je njeni vladi v 50 dneh uspelo pripraviti program stabilnosti in nacionalni reformni program ter izdati menice. "Cena zadolževanja je bila nižja kot zadnja oktobrska zadolžitev," je kar dvakrat ponovila. Dosegli smo dogovor s sindikati javnega sektorja, vzpostavili dialog s protestniki in začeli reševati podjetja, je naštela ukrepe, s katerimi je v Sloveniji gasila požar, ki se je razširil s Cipra.

Uspelo nam je brez groženj
"Uspeli smo brez groženj, žaljenja, obtoževanja. Pokazali smo, da vemo, kaj delamo, ker vemo, da bo težko. Svetu pa lahko povemo, da Slovenija ne bo dodaten dejavnik tveganja. Nihče pa ne more zagotoviti, da ne bomo čutili dodatnega zaostrovanja krize," je še dejala premierka.

Znižanje potrošnje
Premierka je naštela slabe gospodarske napovedi, ki izhajajo iz predpostavk poslabšanja razmer v mednarodnem okolju, nadaljevanja oteženega dostopa do virov financiranja za državo in banke ter nadaljevanja fiskalne konsolidacije. V razmerah povečane negotovosti in previdnosti potrošnikov se bo realno v Sloveniji znižala tudi potrošnja. Ob šibki gospodarski aktivnosti in posledično restriktivni kadrovski in plačni politiki zato letos in prihodnje leto na Umarju pričakujejo nadaljnje znižanje števila zaposlenih in rast brezposelnosti.

Gospodarska rast v letu 2017
V poznejših letih predvidevamo, da se bodo ob uspešni konsolidaciji in ohranjanju primanjkljaja v začrtanih okvirih ter stabilizaciji bančnega sistema relativno izboljšali tudi pogoji za financiranje države in posredno zasebnega sektorja. To bo pozitivno vplivalo na celotno gospodarsko aktivnost in potenciale za ponovno pospešitev gospodarske rasti, ki bo v letih 2017 in 2018 v povprečju predvidoma okoli 1,7%.

Slovenija ima zdrave temelje
"Naša stava na stabilno gospodarsko rast in trajno strukturno uravnoteženje javnih financ je praktično edina možna stava. Ne eno ali drugo, temveč nujno oboje. Čvrste finance in trdna rast. Ob soočanju s strukturnimi neravnovesji, kot sta prezadolženost podjetij in obremenjenost bančnih bilanc s slabimi posojili, ki negativno vplivajo na gospodarsko aktivnost, pa je enako nujno vsakič poudariti, da ima Slovenija zdrave makroekonomske temelje, da je sektor gospodinjstev med najmanj zadolženimi v EU-ju, javni dolg pa pod povprečjem EU-ja. Zato so naša neravnovesja še vedno obvladljiva in jih je moč odpraviti s pravo kombinacijo in časovnim zaporedjem ukrepanja. Ključni prioriteti te vlade sta oživitev gospodarstva in konsolidacija javnih financ. S tem izhodiščem in ciljem smo pripravili nabor ukrepov, ki jih mora Slovenija izvesti letos in prihodnje leto."

Letos primanjkljaj v višini 4,2 odstotka BDP-ja
"Za letošnje leto tako vlada načrtuje primanjkljaj v vrednosti 4,2 % bruto domačega proizvoda, ki pa bo zaradi enkratnih učinkov že izvedenih in predvidenih potrebnih dokapitalizacij v bančnem sektorju znašal 7,9 % BDP-ja. Strukturno ravnovesje bo doseženo z letom 2017, kar bo dodatno podprto z vpisom fiskalnega pravila na ustavni ravni, ker verjamem in verjamemo, da bo v Državnem zboru zmagal razum in bomo uspeli najti pravi kompromis sprejemljiv za vse," razlaga Bratuškova.

Konec razprave o fiskalnem pravilu konec maja
Premierka pričakuje, da se bo razprava o tem v Državnem zboru končala do konca maja. Fiskalno pravilo, zapisano v ustavo, bo v nadaljnjih 6 mesecih treba nadgraditi s sprejetjem izvedbenega zakona glede fiskalnega pravila in sprejeti prenovljen zakon o javnih financah, v katerem bo treba dograditi postopek sprejemanja oziroma spreminjanja državnega proračuna. S tem bodo v celoti izpolnjene zahteve iz pravnih aktov, sprejetih na ravni EU-ja, zaradi krepitve ekonomskega upravljanja, je še dejala.

O časovnem okviru
Vlada ocenjuje, tako Bratuškova, da gre pri določitvi časovnega okvira, v katerem je treba glede na trenutno stanje javnih financ doseči polno skladnost s fiskalnim pravilom, upoštevati spremenjene makroekonomske okoliščine glede na razmere, v katerih je bila Slovenija v letu 2012, ko je bil pripravljen osnutek spremembe ustave.

Okrepiti inšpekcijske službe
Spomnila je na zelo slabo zapuščino prejšnje vlade, saj v proračunu načrtovani prihodki odstopajo za več kot 400 milijonov evrov. Na strani odhodkov je napovedala nadaljevanje ukrepov omejevanja mase plač v javnem sektorju, izdatkov za pokojnine in socialne transferje. Skozi celotno programsko obdobje bo vlada izvajala politiko zmanjševanja števila zaposlenih za odstotek na leto in druge trajne organizacijske in programske spremembe s pozitivnimi učinki na javnofinančne odhodke. Še vedno zelo strogo omejujemo zaposlovanje v javnem sektorju, vlada bo v najkrajšem mogočem času pripravila politiko zaposlovanja v državni in javni upravi, na nekaterih segmentih pa bo službe prav gotovo treba okrepiti, na primer inšpekcije. Omejitve ostajajo tudi na področju pokojnin in socialnih transferjev, kjer ni predvidenega usklajevanja.

Dvig DDV-ja ne bo prizadel izvoznikov
V zvezi z novimi davčnimi obremenitvami bodo uveljavljeni ukrepi, ki bodo imeli čim manjši negativni učinek na gospodarsko rast. Med njimi je z vidika javnofinančnih učinkov najpomembnejša sprememba stopnje DDV-ja, ki jo vlada načrtuje s 1. julijem. Poleg tega so predvidene spremembe sistema davka na nepremičnine s 1. januarjem 2014, zaustavilo se bo tudi zniževanje stopnje davka od dohodkov pravnih oseb na ravni 17 odstotkov, kar bo uveljavljeno z začetkom leta 2014. "Izvozniki, ki so gonilna sila našega gospodarstva, ne bodo čutili dviga DDV-ja, in to zaradi sistema poračunavanja. In to je glavni razlog za našo odločitev," je dejala Bratuškova.

Slovenija ne odstopa od povprečja EU-ja
V redkokaterem segmentu Slovenija odstopa od evropskega povprečja, če pogledamo davčne obremenitve, je nadaljevala predsednica vlade. Obdavčitev dela, povprečje Evropske unije je 35,8 %, Slovenija je s 35,2 % pod evropskim povprečjem, in sicer smo na 98,2 % evropskega povprečja. Avstrija, ki jo radi jemljemo za vzor, ima delo obdavčeno s 40,8 %. Davek na dobiček, povprečje EU-ja je 23,5%, Slovenija je 17 % daleč od evropskega povprečja, in sicer na 72,3 % evropskega povprečja. Avstrija, s katero se radi primerjamo, ima to stopnjo 25%. Davek na dodano vrednost, povprečje EU-ja je 21,3 % in tudi z dvigom stopenj DDV-ja bomo ostali zelo blizu povprečja Evropske unije. Tudi skupni delež davkov v BDP-ju pokaže, da Slovenija nikakor ne odstopa od evropskega povprečja, kot se želi večkrat pokazati. Evropsko povprečje pri skupnem deležu davkov v bruto domačem proizvodu je 38,8 %, Slovenija je 37,2 % pod evropskim povprečjem, Avstrija pa z 42 % nad povprečjem Evropske unije. Skratka, naše davčne stopnje in skupni delež davkov v BDP-ju je pod evropskim povprečjem. "Naš cilj bi morala biti primerjava z boljšimi od nas, s skandinavskimi državami, in ne slabšimi, kot so baltske," je ocenila.

Bratuškova ni prepričala Vizjaka
Nekdanjega ministra za delo in poslanca SDS-a Andreja Vizjaka predsednica vlade ni prepričala. "Razbral sem, da bo dodatnih posegov na odhodkovni strani na ravni 100 milijonov, če bo dogovor z javnim sektorjem obveljal. To bo šlo na račun progresivnega ukrepa - oziroma kompresije plačne lestvice. Funkcionarji in javni uslužbenci, ki so najbolj plačani, bodo prispevali temu največ. To je tudi vse, kar je novega. Hvali se ZUJF, ki na letni ravni daje 320 milijonov. Glavnina ukrepov na odhodkovni strani ni produkt te vlade, ampak rezultat izvajanja Zujfa v tem letu," je za MMC izjavil Vizjak.

Skeptična tudi Ljudmila Novak
Tudi prvakinja Nove Slovenije Ljudmila Novak je skeptična do izvajanja predsednice vlade, ki po njenem "govori, da nikogar ne obtožujejo, ves čas pa obtožuje prejšnjo vlado, kaj vse je naredila narobe". "Ne morem se strinjati, da dvig DDV-ja ne bo negativno vplival na gospodarsko rast," je dodala Ljudmila Novak. Glede neuradne skepse Bruslja pa je Ljudmila Novak opazila, da se "glasovi iz Bruslja na koncu izkažejo kot resnični in ne samo kot neka ugibanja in natolcevanja". Meni, da Bruselj pričakuje, da ukrepe izvajamo hitro in odločno, zaradi česar tudi Nova Slovenija vztraja pri letnici 2015 o zapisu fiskalnega pravila.

Ljudmila Novak: Tako se vendarle nismo dogovorili
Ljudmila Novak je opazila tudi, da je predsednica vlade "med vrsticami povedala, da je dejstvo leto 2017". "Tako se vendarle nismo dogovorili!" je komentirala za novinarje po koncu predstavitve ukrepov predsednice vlade poslancem v DZ-ju, potem ko jih je v petek poslala v Bruselj.