Po besedah vodje vladnih pogajalcev, ministra za notranje zadeve in javno upravo Gregorja Viranta, je vsebina dogovorjenih ukrepov v glavnem dokončna, ostalo je še vprašanje besedila stavkovnega sporazuma in nekaj fines, vse drugo pa je že dorečeno.

Sindikati si želijo, da bi dogovorjeno zapisali tudi v kolektivno pogodbo, da bi ob morebitnih kršitvah dogovora imeli podlago za tožbe, ob tem pa opozarjajo, da končna odločitev o potrditvi dogovora pripada organom sindikatov.

Uskladili naj bi novo plačno lestvico in dosegli kompromis glede dodatnega pokojninskega zavarovanja. Zaostala napredovanja naj bi izplačali z aprilom prihodnje leto.

Virant: Bolj pametno tako kot na silo
Glede na realizirano plačno maso v letu 2012 naj bi z na novo dogovorjenimi ukrepi in tistimi, ki so že zapisani v zakonu za uravnoteženje javnih financ, prihranili skupaj okrog 240 milijonov evrov, prihodnje leto pa do okrog 280 milijonov evrov, je dejal Virant.

"Smo država, kjer se spoštuje socialni dialog, smo država referenduma, smo država z močnimi sindikati in jaz mislim, da je ta dogovor veliko bolj pameten, kot če bi šla vlada na silo z enostranskimi ukrepi," je poudaril Virant, ki je še dodal, da bi v tem primeru dobili referendum, stavke, demonstracije. Vse skupaj bi tako gotovo stalo več kot pa zdaj doseženi sporazum, meni glavni vladni pogajalec.

Virant je sicer prepričan, da bi imeli "bistveno manjše glavobole", če bi bil takšen dogovor sklenjen pravočasno, torej pred koncem lanskega leta oziroma pred sprejemanjem državnega proračuna. Ukrepi bi namreč tako veljali vse leto. Zdaj pa bodo začeli veljati šele s 1. junijem. Večino preostalega potrebnega prihranka naj bi pokrili s prerazporeditvami materialnih stroškov.

Sindikati nezaupljivi
Za vodjo Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimirja Štruklja je ključno vprašanje, kakšna zagotovila bodo sindikati dobili, da bo vsebina ukrepov, s katerimi so sicer zadovoljni, tudi izvedena. Za njih ne bo dovolj le plačni dogovor, temveč zapis v kolektivno pogodbo.

To je edini še prepričljiv vzvod za javne uslužbence, da imamo nekaj v rokah, sicer ne moremo privoliti v kar nekaj, v neke obljube, je dejal Štrukelj. "To je za nas pomembno, da dobimo iztožljiv dokument, če ga bo vlada kršila, bo - podobno kot pri regresu in drugih kršitvah, ki jih je izvajala prejšnja vlada - morala to tudi drago plačati," je poudaril.

Štrukelj je še pojasnil, da ni še jasno, kateri sindikati bodo podpisali dogovor. Pogaja se namreč pogajalska skupina, in ne organi sindikatov, ki pa bodo odločilni za to, kateri sindikat bo dogovor podpisal in kateri ne.

Za zdaj naj bi sicer kazalo, da dogovora gotovo ne bodo podpisali eden izmed policijskih sindikatov, Sindikat policistov Slovenije, sindikat poklicnih gasilcev in zdravniški sindikat Fides.

Štrukelj je na vprašanje, ali verjame, da do leta 2015 ne bo novih posegov v plače, odvrnil, da je "prezahtevno odgovoriti z da". A vsaka sprememba bo morala biti dogovorjena s sindikati, je dodal.

Nova plačna lestvica
S spremembami pri plačni lestvici bi zmanjšali razlike med plačnimi razredi, s tem pa bi zmanjšali tudi osnovne plače. Znižanje bi bilo progresivno, tisti v višjih plačnih razredih pa bi ga občutili bistveno bolj od tistih z nižjimi plačami. Glede na plačni razred bi se osnovne plače znižale od pol do največ 4,86 odstotka.

Za policista v 21. plačnem razredu bi znižanje mesečno pomenilo dobrih 5,5 evra bruto, za učitelja v 31. plačnem razredu pa nekaj več kot 14 evrov bruto. Zdravnik specialist v 51. plačnem razredu bi se moral mesečno odreči dobrim 87 evrom bruto. Osnovna plača predsednice vlade v 65. plačnem razredu pa bi bila nižja za dobrih 263 evrov bruto.

Potem ko je vladna stran sprva predlagala zamrznitev vplačevanja za dodatno pokojninsko zavarovanje, naj bi zdaj vplačevali manj. V letošnjem letu bi tako javnim uslužbencem vplačevali 20 odstotkov premije, v prvi polovici prihodnjega leta 25 odstotkov, nato pa do konca prihodnjega leta 30 odstotkov.

Izplačilo zaostalih napredovanj bi po trenutni rešitvi sledilo s 1. aprilom 2014. Dodatek za akademski naziv naj bi znižali za polovico, nadomestilo za bolniško odsotnost za prvi mesec pa z 90 na 80 odstotkov.

Virant je bil pred pogajanji optimistično razpoložen
Minister Virant je pred današnjimi pogajanji s sindikati javnega sektorja presodil, da bi lahko že danes parafirali dogovor, saj je med vladno in sindikalno stranjo "sorazmerno majhna razlika". Tudi v sindikatih tega ne zavračajo, vendar so opozorili, da je nekaj odprtih vprašanj še na mizi.

Virant je menil, da je razlika v stališčih med vlado in sindikati zgolj nekaj milijonov evrov. Zato si želi, da bi se pod dogovor o ukrepih na področju plač v javnem sektorju podpisalo čim večje število sindikatov.

Vodja koordinacije stavkovnih odborov sindikatov javnega sektorja Janez Posedi je pred današnjimi pogajanji dejal, da pričakuje, da bodo dogovor o ukrepih na področju plač javnih uslužbencev pripeljali tako daleč, da bo mogoče končati tudi pogajanja o sporazumu o reševanju stavkovnih zahtev. Posedi je opozoril, da imajo nekaj odprtih vprašanj še policisti, nekaj jih je v visokem šolstvu, nekaj vprašanj pa je tudi glede standardov in normativov v zdravstvu.

Štrukelj je pred današnjim krogom pogajanj med dvema ključnima odprtima vprašanjema omenil dodatno pokojninsko zavarovanje in ponovno prestavitev napredovanj.

Dodatno nižanje mase za plače v javnem sektorju
Dodatno znižanje plač v javnem sektorju za sindikate sprva ni bilo sprejemljivo, po drugi strani pa so se zavedali stanja v državi in tega, da bodo potrebna določena odrekanja. Vlada je sicer z vsakim novim približevalnim predlogom nekoliko bolj popustila, na obeh straneh pa poudarjajo, da so se našli nekje na zlati sredini.

Sindikati si želijo predvsem dogovor o obsegu znižanja plačne mase, ki bi bil nižji od 158 milijonov evrov in bi vlada čim večji del potrebnega prihranka pokrila s prerazporeditvami prihrankov pri materialnih stroških ter z notranjimi rezervami. Prihranek pri plačni masi naj bi sicer vlada po najnovejšem predlogu znižala na nekaj nad 100 milijonov evrov.

O konkretnih številkah molčijo
Konkretno se o številkah iz morebitnega dogovora še vedno nič ne ve, saj o vsebini ukrepov obe strani še molčita in bosta podrobnosti javnosti predstavili, ko bo dogovor dokončen.