Slovenija se je po stopnji razvitosti vrnila na raven iz leta 2005, zadnja leta pa so bila z razvojnega vidika za državo izgubljena, menijo v Umarju. Možnosti za rast v prihodnjih letih pa so praktično ničelne.

Direktor Umarja Boštjan Vasle je dejal, da so zato potrebne korenite rešitve. Takoj je potrebnih več ukrepov, je dejal. Izpostavil je sanacijo bank in konsolidacijo javnih financ, sprejem ukrepov za povečanje konkurenčnosti slovenskega gospodarstva, še bolj odločne premike na področju pokojninskega in zdravstvenega sistema ter okrepitev zaupanja v institucije.

"Dvig DDV-ja najmanj škodljiv"
Glede uravnoteženja javnih financ se Vasletu zdi najbolj smiselno, da se nadaljujejo ukrepi na odhodkovni strani. Vsako zvišanje davkov ima negativne posledice za gospodarsko dejavnost, a dvig DDV-ja je pri tem najmanj škodljiv, je dejal. Umar je izračunal, da utegne dvig DDV-ja, kot ga je predlagala vlada, zmanjšati gospodarsko dejavnost v letu 2013 za dodatne od 0,2 do 0,3 odstotne točke. Do zdaj je Umar Sloveniji za letos napovedoval skrčenje BDP-ja za 1,9 odstotka.

Umar še ugotavlja, da je slovenski BDP na prebivalca leta 2011 zdrsnil na 84 odstotkov povprečja EU-ja, kar je sedem odstotnih točk manj kot pred krizo. To v Umarju pripisujejo po eni strani močno oteženemu dostopu do virov financiranja, po drugi strani pa nizki konkurenčnosti našega gospodarstva.

Premalo prestrukturiranja gospodarstva v preteklosti
Tudi slovenski tržni delež na svetovnem trgu je po prvih podatkih za 25 odstotkov nižji kot tik pred začetkom krize leta 2007. Razlog za to je po ugotovitvah Umarja dejstvo, da se slovensko gospodarstvo v času konjunkture ni zadosti prestrukturiralo, od začetka krize pa je potekalo le t. i. pasivno prestrukturiranje z zmanjševanjem obsega proizvodnje in števila zaposlenih, dejavno prestrukturiranje, ki bi se kazalo v višjih investicijah in preusmeritvi na nove trge, pa se ni zgodilo.

V zasebnem sektorju zaposlenost od leta 2008 strmo upada, v javnem sektorju pa se je v začetku krize celo nekoliko pospešila. Podobna gibanja je bilo opaziti tudi še v začetku lanskega leta. V Umarju ugotavljajo, da se iz leta v leto še posebej povečuje brezposelnost med mladimi, prav tako je brez dela velik delež starejših.

Več revščine in neenakosti ...
Gmotni položaj prebivalstva se slabša že nekaj let, lani pa se je izrazito poslabšal. Povečali sta se materialna prikrajšanost in stopnja tveganja revščine, predvsem otrok in družin z več otroki, nekoliko pa se je povečala tudi dohodkovna neenakost, še ugotavlja Umar.

... a ljudje so z življenjem zadovoljni
Kljub temu pa kazalniki kakovosti življenja še vedno kažejo večinoma izboljšanje. To na Umarju pojasnjujejo z visokimi vlaganji v razvoj javnih storitev v preteklosti in tudi v obdobju krize. Kazalniki družbene klime pa kažejo drugačno sliko. Ljudje so sicer še vedno razmeroma precej zadovoljni z življenjem, a njihova pričakovanja so slaba.

Zadovoljstvo s stanjem šolstva in zdravstva je na visoki ravni, zelo nizko pa je zadovoljstvo z demokracijo in stanjem gospodarstva. Prav tako je na zelo nizki ravni zaupanje v institucije, izjema je le policija.

V Umarju menijo, da bodo lanski, kot je dejal Vasle, pozitivni premiki prispevali k temu, da se bodo negativni trendi na področju socialnega in gospodarskega razvoja ustavili in obrnili navzgor. Med pozitivne premike je Vasle uvrstil zmanjšanje primanjkljaja, sprejem zakonodajnega okvira, ki omogoča sanacijo razmer v bančnem sistemu, ter sprejem reforme pokojninskega sistema in trga dela.