Guverner slovenske centralne banke je znova zatrdil, da so izgube v bančnem sistemu posledica kreditiranja pred krizo, ko se je obseg posojil na valu optimizma izjemno hitro povečeval, banke pa so ta kreditni razmah financirale s takrat poceni zadolževanjem na medbančnih trgih.

Ob tem je Kranjec poudaril, da Banka Slovenije ne more preprečevati kreditiranja, mora pa ocenjevati tveganja, in ta so bila pred krizo in še vse do leta 2010 sorazmerno nizka. Z recesijo pa se je delež slabih posojil zvišal na trenutnih 14 odstotkov.

Naredili vse, kar so lahko
Prelaganje odgovornosti za trenutne razmere na Banko Slovenije je po Kranjčevem mnenju posledica nerazumevanja funkcije osrednjega nadzornika bančnega sistema. Povedal je, da so v Banki Slovenije opazovali portfelj in zahtevali oslabitve, rezervacije in dokapitalizacije. "Naredili smo vse, kar smo lahko naredili, nismo pa naredili tistega, česar nismo mogli," je bil jasen.

Opozoril je še, da sta v slovenskem bančnem sistemu dve skupini bank. Tri največje v pretežno državni lasti, kjer je nad korporativnim upravljanjem bedela država, imajo bistveno več težav in slabih posojil kot tiste, ki niso v državni lasti. Če je Banki Slovenije uspelo ustrezno nadzirati banke v zasebni lasti, se je treba po Kranjčevih navedbah vprašati, zakaj niso banke v pretežno državni lasti v enako dobrem položaju, in pa, ali je razlog za to Banka Slovenije ali kaj drugega.

Ob koncu mandata zato Kranjec ocenjuje, da je dobro vodil Banko Slovenije in da je ta dobro nadzirala bančni sistem. V celoti pa nikoli ni mogoče preprečiti težav, je ugotovil in dodal, da tako kažejo tudi izkušnje drugih držav.

Tudi napoved Banke Slovenije precej slabša od pričakovanj
Banka Slovenije je sicer ocenila, da se bo slovensko gospodarstvo letos skrčilo za 1,9 odstotka, s čimer sledi petkovim napovedim Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar). Prihodnje leto se bo po napovedih gospodarska rast obnovila, a bo zelo šibka - BDP se bo tako okrepil za 0,5 odstotka.

Napoved Banke Slovenije je tako v skladu z ocenami drugih domačih in mednarodnih ustanov in zaradi precej spremenjenih okoliščin tudi precej slabša od pričakovanj lani jeseni, ko so v banki napovedovali še 0,7-odstotno nazadovanje gospodarske dejavnosti.

Umar je v petek, kot omenjeno, prav tako napovedal 1,9-odstotni padec BDP-ja, prihodnje leto pa naj bi gospodarska rast znašala 0,2 odstotka. Gospodarska zbornica Slovenije za letos napoveduje dvoodstotno krčenje BDP-ja, v prihodnjem letu pa bo po napovedih njihovih analitikov mogoča le 0,1-odstotna rast gospodarske dejavnosti.

Črnoglede tudi mednarodne napovedi
Mednarodni denarni sklad in Evropska komisija Sloveniji za letos prav tako napovedujeta dvoodstotno krčenje gospodarstva, enak padec BDP-ja pa pričakujejo tudi v Evropski banki za obnovo in razvoj.

V Organizaciji za ekonomsko sodelovanje in razvoj medtem v zadnji napovedi iz lanskega novembra govorijo o 2,1-odstotnem upadu gospodarske dejavnosti.