Medtem ko po veljavnem zakonu o igrah na srečo iz leta 1995 o dodelitvi koncesij in njihovem podaljšanju odločata vlada in finančni minister po prostem preudarku, bo po predlogu novele vlada koncesije za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo in za prirejanje posebnih iger na srečo dodeljevala po izvedbi javnih razpisov, ki naj bi bili objavljeni trikrat letno.

Zdaj lahko klasične igre na srečo prirejata le dva prireditelja – Loterija Slovenije in Športna loterija –, z novelo pa bi bilo lahko prirediteljev pet. Novela bi za stave, ki veljajo za posebno vrsto klasičnih iger na srečo, predpisala posebne pogoje za pridobitev koncesije in določila podrobnejše pogoje za njihovo prirejanje.

Po predlogu bo novela odpravila zahtevo, da ima družba, ki želi pridobiti koncesijo za prirejanje posebnih iger na srečo, sedež v Sloveniji. S tem bi pravno ureditev prirejanja iger na srečo uskladili s pravnim redom EU-ja. Odpravila bi tudi omejitve glede oblike gospodarske družbe.

Pri koncesionarjih, ki prirejajo posebne igre na srečo v igralnicah, se bo po predlogu odpravila večina omejitev, vezanih na lastništvo. Po novem neposredni ali posredni državni delež v lastništvu koncesionarja ne bo smel biti manjši od 25 odstotkov plus ene delnice v primeru delniške družbe in ne manjši od 51 odstotkov v poslovnem deležu druge oblike gospodarske družbe.

Sorodna novica Pred poslanci odločitev, ali odpreti loterijski trg: namesto dveh bi država podelila pet koncesij

Širitev nabora prirediteljev bo vplivala tudi na koncesijske dajatve

Z ministrstva za finance pojasnjujejo, da je cilj sprememb zakona vzpostavitev pravnega okvira. Ob tem pričakujejo večanje koncesijskih dajatev in zatrjujejo, da bodo igre na srečo ostale močno regulirane. Z večanjem ponudnikov želijo zagotoviti kakovost in sodobnost ponudbe, s čimer bodo odvračali igralce od nezakonitih ponudnikov iger.

Toda z vidika nadzora in varnosti je po mnenju belgijskega strokovnjaka za igre na srečo Philippa Vlaemmincka najprimernejši monopol, ki ga uporabljajo skoraj vse države na svetu, je poročal Radio Slovenija. "Prednost monopola je ta, da ga je lažje nadzorovati. Če gre stvar predaleč, je monopol zlahka ustaviti. Kako lahko tekmuješ s tem, da ponujaš več nagrad, če vsi igrajo isto igro? Ob tem obstaja namreč tveganje, da bodo ljudje več igrali in postali zasvojeni," je opozoril Vlaemminck.

Povečanje števila prirediteljev bo vplivalo tudi na koncesijske dajatve. Ena od prejemnic teh dajatev je Slovenska karitas, ki je za letos prejela skoraj poldrugi milijon evrov, je za Radio Slovenija poročal novinar Rene Markič. Generalni tajnik Slovenske karitas Peter Tomažič ob tem opozarja, da so koncesijske dajatve zanje ključnega pomena. "V večini splošno dobrodelnih programov se stroški dela strokovnih delavcev financirajo iz tega naslova," je pojasnil.

Na Slovenski Karitas ne vidijo razloga za spreminjanje zakona. Po Tomažičevem mnenju bi sprememba zakona vodila v novo populariziranje iger na srečo in nevarnost za povečevanje zasvojenosti. Prav tako se ne strinja z zniževanjem koncesijskih dajatev za družbeno koristne dejavnosti na račun povečevanja dobitkov in dobičkov podjetij. Zaradi velike občutljivosti teh iger je tudi po njegovem mnenju nadzor nad prireditelji ključnega pomena, kar pa je najučinkoviteje z monopolom, tako kot je to dobro urejeno zdaj.