Med množico zakonskih predlogov, ki jih je v zadnjem času sprejela vlada, je tudi novela zakona o igrah na srečo. Njena obravnava je na sporedu na redni oktobrski seji DZ-ja in – kot je poročal STA – se bodo poslanci z njo ukvarjali v petek.

"Poglavitni cilj, ki ga predlagatelj želi doseči s predlogom novele Zakona o igrah na srečo, je vzpostavitev pravnega okvira, ki bo omogočal pregledno dodelitev koncesij za trajno prirejanje klasičnih iger na srečo in za prirejanje posebnih iger na srečo, in sicer na podlagi javnega razpisa," je zapisano v predlogu novele, ki je sicer večinoma posvečena področju posebnih iger na srečo. To so igre na srečo, ki se smejo prirejati v igralnicah in igralnih salonih na podlagi pridobljene koncesije.

Vlada pa želi z novelo poseči tudi na področje klasičnih iger na srečo (lotoigre in športne stave) in razbiti dvopolni sistem. Klasične igre na srečo lahko trajno prirejata največ dva prireditelja, in sicer Loterija Slovenije in Športna loterija. Po vladnem predlogu bi klasične igre na srečo lahko trajno prirejalo največ pet prirediteljev.

Koncesije za FIHO in FŠO, del dobitka občinam

Po sedanjem sistemu klasičnih iger na srečo se velik delež od koncesij, ki jih državi plačujeta koncesionarja klasičnih iger na srečo, uporabi za financiranje dejavnosti invalidskih in humanitarnih organizacij ter športa. Omenjena sredstva so namenjena Fundaciji za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij (FIHO) in Fundaciji za šport (FSO).

Dobitki, predvsem loterijski, pa so dodaten vir financiranja občin, saj se davek od dobitkov steka v občine, v katerih ima stalno prebivališče srečni dobitnik. Lani je na primer iz tega naslova pet slovenskih občin v svoj proračun prejelo več kot 100.000 evrov, sedem pa več kot 50.000 evrov.

Ministrstvo za finance se, kot kaže, ni preveč ukvarjalo s tem, kako bo liberalizacija loterijskega trga vplivala na sedanje prejemnike sredstev iz koncesij. Glede na navedeno v predlogu zakona jih niso povabili k javni razpravi, temveč so se pripravljavci zakona bolj ukvarjali z igralnicami.

"Predlog zakona bo imel zaradi odprave omejitev pri pridobivanju koncesij na področju klasičnih in posebnih iger na srečo in s tem povečane ponudbe na področju prirejanja iger na srečo pozitivne posledice na državni proračun in druga javna finančna sredstva, ki pa jih v tem trenutku ni mogoče konkretneje opredeliti. Pričakovati je povečanje koncesijske dajatve v FŠO in FIHO, pri čemer bo zvišanje teh dajatev odvisno od dodatne ponudbe na trgu iger na srečo in kvalitete te ponudbe (izkušnje primerljivih držav, na primer Danske, kažejo na povečanje skupnih davčnih prilivov po sprostitvi trga iger na srečo)," je zapisano v predlogu zakona.

Zaradi koncesijskih dajatev in drugih davkov, ki bi jih plačevalo pet prirediteljev klasičnih iger na srečo, naj bi se po navedbah finančnega ministrstva ustrezno povečali tudi prihodki državnega proračuna: "Poleg neposrednih davčnih učinkov se ob vstopanju novih koncesionarjev na trg pričakuje temu ustrezno povpraševanje po novih lokacijah (prostorih, stavbah ...) za prirejanje iger na srečo, delovni sili in različnih storitvah, kar bo imelo poleg davčnih dodatne multiplikativne učinke tudi na druge javnofinančne prihodke (DDV, socialni prispevki, zdravstveni prispevki, pokojninski prispevki)." Podrobnejših številk učinkov pa finančno ministrstvo ni predstavilo.

Kakšen bo vpliv na majhen slovenski trg?

Na drugi strani pa se v javnosti že pojavljajo opozorila, da povečevanje števila prirediteljev na tako majhnem trgu, kot je Slovenija, pomeni bolj razdrobljena vplačila, zaradi česar so posledično nižji glavni dobitki. To pa ne povečuje zanimanja za igre na srečo, temveč ravno obratno.

Več prirediteljev bi s tem lahko ustvarilo celo nižji promet kot ga trenutna koncesionarja. To bi pomenilo nižje vsote koncesij, manjše vrednosti dobitkov pa posledično tudi manj prihodka za občine iz davka na dobiček.

Okrnjen vir prihodkov FIHA in FŠO-ja?

Od skupnih koncesijskih dajatev, ki sta jih v zadnjih desetih letih prejeli fundaciji FIHO in FŠO, je samo Loterija Slovenije prispevala 72 odstotkov oziroma 167 milijonov evrov koncesijskih dajatev, skupaj z dividendami pa sta fundaciji, ki sta tudi delničarki Loterije Slovenije, prejeli 189 milijonov evrov.

Fundacija FIHO na letni ravni od Loterije Slovenije prejme več kot 90 odstotkov vseh svojih sredstev. Na podlagi objavljenih letnih poročil FURS-a pa je bilo v obdobju 2012–2020 v Sloveniji obračunanih 34,2 milijona evrov davka od dobitkov, ki ga prejmejo občine.

Kakšno je stališče FIHA in FŠO-ja do liberalizacije loterijskega trga

"Ključni spremembi sta odpiranje trga klasičnih iger na srečo, saj bi namesto dosedanjih dveh prirediteljev klasične igre na srečo lahko trajno prirejalo pet prirediteljev, in določitev (nizke) minimalne koncesijske stopnje, ki v predlogu znaša pet odstotkov, medtem ko zdaj veljavna v povprečju znaša 43 odstotkov. Navedeni spremembi bi imeli neposreden vpliv na obseg sredstev, namenjenih invalidskim in humanitarnim organizacijam, ter bi neizogibno povzročili, da bi se obseg teh sredstev bistveno zmanjšal," pravijo pri FIHU.

Ob tem so za MMC še opozorili, da je vlada predlog zakona v postopku priprave "večkrat bistveno spreminjala, ne da bi hkrati omogočila, da se javnost izjavi o vsakokratnih bistvenih spremembah predloga." "Četudi so Ie-te v bistvenem posegale v položaj določenih skupin. V obravnavanem primeru gre zlasti za poseg v položaj socialno ogroženih Ijudi, ki jim humanitarne organizacije zagotavljajo za njihovo življenje nujno podporo ter pomoč, in za poseg v položaj invalidov ter invalidskih organizacij," so še dodali.

FŠO povabil predstavnike ministrstva

"Po predstavitvi projekcij obeh loterij svet FŠO-ja ugotavlja, da predlagane spremembe ZIS lahko negativno vplivajo na višino zbranih sredstev iz naslova koncesijske dajatve, ogrožajo stabilnost financiranja FŠO-ja in posledično športnih organizacij. FŠO nasprotuje sprejetju novele ZIS oz. kakršni koli spremembi ureditve prirejanja klasičnih iger na srečo brez predhodne temeljite javne razprave ter predhodnih verodostojnih analiz finančnih posledic na višino koncesijskih dajatev. To je sklep, ki smo ga sprejeli na svetu FŠO-ja po predstavitvi projekcij obeh loterij, ki smo ju povabili na sejo sveta. Prav tako smo na sejo povabili tudi predstavnike Ministrstva za finance, kjer so omenjeni predlog novele tudi pripravili. Seje sveta se z ministrstva ni nihče udeležil," so za MMC pojasnili na Fundaciji za šport.

Kot pravijo, so zgolj želeli, da jim finančno ministrstvo predstavi izhodišča, na podlagi katerih so pripravili novelo zakona, in projekcije, kaj bi to pomenilo za samo fundacijo oz. prihodke iz naslova koncesijskih dajatev. "Samih študij, če so jih na ministrstvu pripravili, ne poznamo," so še poudarili.

Zakaj ignoranca finančnega ministrstva in kako upravičujejo odprtje trga njihove študije

V predlogu zakona je zgolj navedeno, da neposrednih posledic na socialnem področju predlog zakona ne bo imel.

Na finančnem ministrstvu nam neposredno na vprašanje, ali so izvedli kakšno študijo in kdo je njen avtor, da je v Sloveniji treba razbiti dvopol Loterije Slovenija in Športne loterije, niso odgovorili. Pojasnili so zgolj to, da je "zaradi odprave omejitev pri pridobivanju koncesij na področju klasičnih in posebnih iger na srečo in s tem povečane ponudbe na področju prirejanja iger na srečo pričakovati povečanje koncesijske dajatve v FŠO-ju in FIHU, pri čemer bo zvišanje teh dajatev odvisno od dodatne ponudbe na trgu iger na srečo in kakovosti te ponudbe." Ob tem dodajajo, da izkušnje primerljivih držav kažejo povečanje skupnih davčnih prilivov po sprostitvi trga iger na srečo.

V EU-ju igralništvo vsaka država ureja po svoje

Slovenijo je zaradi napovedane spremembe igralniške zakonodaje prejšnji teden obiskal belgijski pravnik Philippe Vlaemminck, ki velja za enega večjih poznavalcev svetovnih zakonodaj o igrah na srečo in ki je bil kot predstavnik Belgije vključen v vse primere iger na srečo pred Sodiščem Evropske unije in sodiščem EFTA, to je okoli 60 primerov. Ob tem zastopa in svetuje tudi več državam članicam EU-ja, njihovim regulatorjem iger na srečo, loterijskim združenjem in operaterjem loterij glede prava EU-ja in regulativnih zadev.

Kot je poudaril za MMC, v Evropski uniji lahko vsaka država sama odloča o svoji igralniški politiki, kar je Evropski svet sprejel leta 1992. Igralniški zakoni držav članic EU-ja morajo biti zgolj v skladu z evropsko zakonodajo.

"Vse, kar imamo iz EU-perspektive v povezavi z igralništvom, je sodna praksa. Na sodišče EU-ja se obračajo države članice z vprašanji, kako organizirati, kaj je prav in kaj narobe … Imamo okoli 60 odločitev sodišča EU-ja in pri vseh sem sodeloval kot predstavnik Belgije. V osnovi gre za odločitev posamične države, vendar mora pri tem spoštovati dve osnovni načeli. Eno je zaščita potrošnikov, druga pa je zaščita javnega reda pred kriminalom, pranjem denarja itd. Zakonodajo na področju igralništva lahko spremenite, vendar z namenom, da gre za izboljšave zakonodaje. Trenutna slovenska zakonodajo je v skladu z omenjenima načeloma. Če je potrebna sprememba zakonodaje, mora biti zato neki dobri razlog. Po mojem mnenju bi morala vlada priti v parlament s predlogom nove zakonodaje in pojasniti, da je naredila analizo učinkov, na primer kako bodo spremembe ščitile potrošnike na enaki stopnji kot zdaj, ali obstajajo kakšna tveganja, kakšne ukrepe bo sprejela, da bi preprečila morebitna oškodovanja. Sam ocene učinkov predloga nove slovenske zakonodaje na področju igralništva nisem videl, vendar predpostavljam, da bo predstavljena v parlamentu," je pojasnil.

Opozoril je tudi, da pri športnih stavah obstaja možnost pranja denarja, še posebej če so možna visoka izplačila za dobitke: "Evropska zakonodaja glede preprečevanja pranja denarja države EU-ja obvezuje, da je narejena ocena tveganja pri spremembah zakonodaje glede možnosti pranja denarja. Tveganja so pri športnih stavah velika, še posebej v povezavi z nameščanjem in prirejanjem izidov tekem. Svet Evrope je sprejel konvencijo o nameščanju rezultatov tekem, ki pa je Slovenija še ni podpisala. Mislim, da bi bilo ustrezno, da Slovenija podpiše to konvencijo, preden odpre trg za športne stave. Pranje denarja in nameščanje tekem sta resna problema na trgu športnih stav."

Prav tako poudarja, da je pri spremembah igralniške zakonodaje treba narediti oceno vpliva na davke, ali se bodo povečali ali ne, in preučiti, kakšen bo vpliv na sredstva, ki so namenjena humanitarnim in drugim organizacijam iz naslova koncesnin.

"V povprečju ob liberalizaciji trga upadejo davčni prihodki. To, kar verjame vlada, da se bodo prihodki povečali, je pravljica. Sodišče EU-ja meni, da so ustreznejši monopoli, saj sicer obstaja večje tveganje za zasvojenosti z igrami na srečo in stavami, pa tudi trg se pregreva. Preprost izračun pokaže, da monopolne loterije izplačujejo od 50 do 60 odstotkov prihodkov za dobičke, bruto dobiček je 40 odstotkov. Če imate 35, 40 odstotkov dobička in če gre za davke 10 odstotkov, ta znesek znaša štiri odstotke prihodkov. Če pa je na trgu večja konkurenca, prihaja do višanja izplačil za dobitke, tudi do 80, celo do 95 odstotkov. Če je bruto dobiček pet odstotkov, bo za davke odvedenih le 0,5 odstotka prihodkov. Za enak davčni prihodek bi ljudje morali igrati osemkrat več. Če želite povečati davčne prihodke na konkurenčnem trgu, bi morali ljudje igrati igre na srečo in športne stave od 10- do 15-krat pogosteje," pojasnjuje.

Ali želi Slovenija na svojem trgu več loterij ali več športnih stavnic, kot je praksa v regiji (Hrvaška, Srbija, BiH), v predlogu zakonske novele ni navedeno. Več ponudnikov na trgu pomeni več vlaganja v oglaševanje, vendar Vlaemminck poudarja, da gre pri sedanjem slovenskem monopolnem položaju del dobička športne stavnice v športne namene.

Velike športne stavnice namenjajo veliko denarja za oglaševanje, ne za vlaganje v šport

"Velike športne stavnice ne vlagajo v šport, temveč v oglaševanje. Če so prihodki stavnic namenjeni za šport, so namenjeni tudi za množičen, mladinski in amaterski šport. Če pa so sredstva namenjena za oglaševanje športnih stav, jih dobijo športni klubi na višji ravni. V Veliki Britaniji stavnice na primer izplačujejo veliko denarja nogometnim klubom v Premier ligi, vendar gre tu zgolj za oglaševanje, ne za vlaganje v šport," razlaga.

V Sloveniji je pri precej liberalnem predlogu novele zakona, po njegovem mnenju, tudi težava velikost trga.

"Najprej je treba pregledati velikost trga. V Združenem kraljestvu je 50 operaterjev, vendar je to neprimerljivo, če bi jih imel v Sloveniji pet. Na Finskem, ki ima pet milijonov prebivalcev, je zgolj en monopolni koncesionar, ki pokriva celotno igralništvo. Vendar je to Evropska komisija potrdila za dobro izbiro. Število mora biti uravnoteženo na trgu. Zato ne vem, zakaj se v Sloveniji zamenjuje sistem, ki deluje, z nekim sistemom, za katerega se ne ve, kako bo deloval in ki je še bolj liberalen. Poleg tega vlada odpira trg na področju loterij in tega v 35-letni karieri še nisem videl. Večina držav po svetu ima le eno nacionalno loterijo, mogoče še regionalne, na primer v Španiji, Nemčiji. Denar iz loterij pa je povsod namenjen v dobrodelne namene. Slovenija je majhen trg – zakaj potrebuje pet loterij?" pravi in dodaja, da sam ne nasprotuje ideji, da je na trgu več operaterjev športnih stav, vendar je po njegovih besedah treba analizirati, kako to narediti in kakšen vpliv bi to imelo.

Edini dobiček na področju športnih stavnic, glede na velikost trga, bi bil po njegovem mnenju mogoč le z visokimi vložki v oglaševanje, da bi ljudje več stavili. "Ali država to želi? Zato bi rad videl vladne analize in druge dokumente, ki govorijo temu v prid," je še dejal.