Novela zakona o rudarstvu prinaša dodatne definicije nekaterih pojmov, ki se nanašajo na sanacijo pridobivalnih prostorov, ureditev posebnih primerov podaljšanja rudarske pravice in koncesije, uvajanje digitalne rudarske knjige ter prenos pristojnosti nosilca urejanja prostora za področje rudarstva za občinsko prostorsko načrtovanje z infrastrukturnega ministrstva na Geološki zavod Slovenije.

Prav tako prinaša rešitve za plačilo nadomestila za pridobljeno mineralno surovino pri sanaciji nezakonitega kopa za primere, ko rudarska pravica in koncesija za izkoriščanje prenehata pred izvedbo sanacije, dodatno pa še za področje prenosa rudarskih pravic v primeru stečaja koncesionarja.

Novela ob tem izpopolnjuje še področje reguliranih poklicev v rudarstvu, opredeljuje nekatere prekrške ter dodaja pravno podlago za financiranje monitoringa in vzdrževanje trajnih jamskih objektov po zaprtju premogovnikov, je v obravnavi na seji DZ-ja pretekli četrtek naštel državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Aleš Mihelič.

Poslanci, ki so s 54 glasovi podprli novelo, so največ pozornosti namenili prepovedi frackinga. Levica, LMŠ, SD, SAB, NP in SNS ter predstavnika manjšin so v DZ-ju že petkrat neuspešno podpirali predlog za prepoved frackinga, saj so želeli zaščititi Prekmurje oz. Petišovce pred načrti britanske družbe Ascent Resources za vrtanje. Tokrat je del opozicije pozdravil dejstvo, da se je vlada končno odločila v celoti prepovedati hidravlično lomljenje oz. fracking.

Koncesija velenjskemu premogovniku do konca izkopavanj?

V Premogovniku Velenje so ocenili, da bo sprememba, po kateri se lahko koncesionarju znotraj pridobivalnega prostora čas veljavnosti rudarske pravice podaljša tudi brez izpolnjevanja pogoja pridobljene pravice izvajati rudarska dela na vseh zemljiščih, ki so predmet podaljšanja rudarske pravice, korak naprej k izpolnitvi pogoja za pridobitev koncesije za pridobivanje premoga po juliju 2023 – do takrat imajo podaljšano rudarsko pravico in koncesijsko razmerje – oziroma do konca odkopavanja.

Z novelo je za primere, ko je pridobivalni prostor mogoče razdeliti na več polj, ki se bodo izkoriščala v različnih časovnih obdobjih, predvideno, da se z aneksi h koncesijskim pogodbam potrjujejo rudarski projekti postopoma za takšne zaokrožene celote, pri čemer mora biti tudi pravica izvajati rudarska dela na zemljišču pridobljena vsaj za takšno celoto in pristopna zemljišča.

"Z novelo je predvideno, da takšni koncesionarji sklepajo pravne posle z lastniki zemljišč šele neposredno pred tem, ko bodo začeli posegati na njihova zemljišča, ne pa že več let ali desetletij prej, kot je to v primeru Premogovnika. Novela pa ne pomeni, da v prihodnje lastniki zemljišč ne bodo sodelovali pri odločitvi, kaj se počne z zemljišči. Premogovnik vplive podzemnega izkoriščanja na površino in s tem poseganja v lastninsko pravico od ustanovitve uspešno rešuje preko rudarskih škod po predpisih, ki urejajo obligacijska razmerja," je povedal generalni direktor Premogovnika Velenje Janez Rošer.

Poslanci obravnavali številne zakone

Poslanske skupine so v obravnavi na izredni seji DZ-ja pozdravile predlog novega poroštvenega zakona za obveznosti Darsa. Na njegovi podlagi se bodo financirali avtocestni projekti na tretji razvojni osi in še nekateri drugi odseki v skupni vrednosti 785 milijonov evrov. S predlogom se državno poroštvo podeljuje za financiranje odseka od Šentruperta do Velenja - jug na severnem delu tretje razvojne osi ter za prvi odsek na južnem delu tretje razvojne osi med Osredkom in Malinami na območju Novega mesta. Poleg tega bo poroštvo pokrivalo še projekta hitre ceste Markovci–Gorišnica in Gorišnica–Ormož ter širitev zahodne ljubljanske obvoznice med razcepoma Koseze in Kozarje v šestpasovnico.

Državno poroštvo se daje do zneska 50 odstotkov investicijske vrednosti projektov, preostanek bo zagotovil Dars, je povedal državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu Aleš Mihelič. Vseh pet projektov je po Miheličevih besedah tehnično in finančno zrelih za izvedbo, potrebna je le še izvedba, ki pa brez bančnih posojil ni mogoča. Ker bo Dars na podlagi zakona dobil za do največ 392,44 milijona evrov poroštev države, bodo ta lahko ugodnejša.

V vseh poslanskih skupinah predlog podpirajo. Pozdravili so napoved nadaljnjega razvoja in posodobitve avtocestnega križa. Monika Gregorčič (Konkretno) je dejala, da bo sprejem zakona odprl pot do ugodnejše finančne konstrukcije, Blaž Pavlin (NSi) in Robert Polnar (DeSUS) pa sta ocenila, da Dars dosega dobre poslovne rezultate in da ni pričakovati, da bi bilo potrebno unovčenje poroštva.

Ker je tretja razvojna os eden ključnih projektov, bodo zakon podprli tudi LMŠ, SD, SAB in SNS. V SD-ju so ob tem izrazili upanje, da je vlada dobro premislila načrte glede širitve ljubljanske obvoznice, saj menijo, da bi bila lahko alternativa železnica in učinkovitejši javni prevoz, je dejal Predrag Baković. Jani Ivanuša iz SNS-a pa je med drugim opozoril, da vsi ti projekti potekajo prepočasi.

Predlogu zakona za urejanje položaja študentov se obeta soglasna podpora

DZ je opravil tudi tretjo obravnavo predloga zakona za urejanje položaja študentov, ki se ji obeta podpora vseh poslanskih skupin. Predlog zakona so v zakonodajni postopek vložili v poslanskih skupinah nepovezanih poslancev, LMŠ-ja, SD-ja, SAB-a in SNS-ja s prvopodpisanim Igorjem Zorčičem, ki je orisal glavne ukrepe novega zakona. Poudaril je, da je Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) predlog oblikovala tako, da zakon naslavlja številne težave, s katerimi se spopadajo študentje pri študiju.

Med ključnimi rešitvami je poudaril postopno zvišanje državnih štipendij za 20 odstotkov do leta 2024 ter izvzem dohodkov iz študentskega dela in kadrovskih štipendij do višine minimalne plače iz izračunov upravičenosti do socialnih transferjev. Kot pomemben ukrep je omenil tudi predvideno zvišanje subvencije za študentsko prehrano, z 2,82 evra na 3,5 evra za obrok.

Z novim zakonom se uvajajo tudi druge izboljšave za študente, kot so digitalne študentske izkaznice, omejitev višine vpisnin oz. administrativnih stroškov vpisa na visokošolske zavode, je dejal Zorčič. Dodal je, da predlog celovitejše naslavlja tudi študente s posebnimi potrebami in nadarjene mlade. Povečujejo se namenska sredstva za gradnjo študentskih domov, podaljšuje se čas koriščenja študentskih bonov od 7. do 22. ure ter omogoča njihovo koriščenje tudi med 15. julijem in 15. avgustom, je še pojasnil Zorčič.

Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Mitja Slavinec je povedal, da je vlada ob začetku zakonodajnega postopka opozorila, da predlog posega v številne druge zakone, kar da ni bilo najbolj v skladu s prakso, in zato izrazila določene pripombe. Po sprejetih dopolnilih na matičnem odboru so te pripombe odpravljene, zato vlada, kot pravi Slavinec, zakon podpira.

V DZ-ju se obeta podpora predlogu zakona o vlaganju v športno infrastrukturo

DZ je z 58 glasovi za in nobenim proti sprejel zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v športno infrastrukturo v Sloveniji v letih od 2023 do 2027. Ta za investicije v športno infrastrukturo v omenjenem obdobju predvideva 150 milijonov evrov.

Zakon, ki ga je v DZ vložila skupina poslancev s prvopodpisanim Gregorjem Peričem (Konkretno), tako za investicije v športno infrastrukturo letno povprečno namenja 30 milijonov evrov. Znesek je lahko tudi višji, če ga ne bi bilo mogoče realizirati v preteklih letih, ne sme pa preseči 60 milijonov evrov letno.

Vlada bo skladno z zakonom prioritetno opredelila področja za financiranje in sofinanciranje investicij. Ministrstvo za izobraževanje, znanost, šport bo na podlagi letnega načrta nato objavilo javni razpis, v katerem se bodo za realizacijo sredstev odločali na podlagi prispevka k razvoju področja, dvigu kakovosti in trajnosti športne infrastrukture ter specifikam potreb določenega prostora.

Izbor investicij se bo naredil na podlagi javnega razpisa, na poziv ministrstva pa se je odzvalo 186 občin. Na podlagi njihovega odziva so naredili oceno potreb in stroškov. Zagotovljenih 150 milijonov evrov je tako le del ocenjene višine sredstev za uresničitev potreb po izboljšanju športne infrastrukture, ki za omenjeno obdobje znaša dobrih 288 milijonov evrov.

Prvopodpisani pod zakonski predlog Perič verjame, da so investicije v športno infrastrukturo prvi korak k stiku s športom, tako profesionalnim kot rekreativnim. Predlog je vlada pozdravila, naklonjene so mu bile poslanske skupine. Nekaj pomislekov so izrazili v poslanski skupini DeSUS-a, medtem ko ga niso podprli v LMŠ-ju.

Kdo bo odvažal okvarjena vozila z avtocest

DZ je z 42 glasovi za in 12 proti sprejel zakon o cestah, ki ob prenosu evropske zakonodaje prinaša razne posodobitve predvsem na področju varnosti cestne infrastrukture. Zakon med drugim ureja področje odvoza pokvarjenih tovornih vozil z avtocest in hitrih cest.

Glavni namen priprave nove zakonodaje je prenos evropske direktive o izboljšanju varnosti cestne infrastrukture, ki nadgrajuje minimalne standarde za varnost cestne infrastrukture in izvajanje presoj varnosti ter jih razširja z glavnih evropskih prometnic še na primarne ceste, torej hitre ceste in državne ceste, je na obravnavi zakona pojasnil državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Aleš Mihelič.

Poseben poudarek se daje tudi ranljivim udeležencem v prometu, torej pešcem, kolesarjem in motoristom, določneje se opredeljujejo redni in izredni varnostni pregledi cest, obveznosti posameznih deležnikov in način izbora presojevalcev varnosti cest.

Zakon je po vsebini zelo podoben dosedanjemu, ključne spremembe pa prinaša na področjih odvoza pokvarjenih ali poškodovanih vozil z omrežja avtocest in hitrih cest, na novo definira tudi videonadzor cestnega prometa.

Podporo zakonu so izrekle skoraj vse poslanske skupine, ki so na seji predstavile svoje mnenje, torej NSi, Konkretno, SNS, DeSUS in SD.

Predloga zakona pa niso podprli v LMŠ-ju. Rudi Medved je pojasnil, da sicer vsebuje nekatere rešitve, ki so dobre in potrebne, a se tudi v njem skrivajo "podtaknjenci". Spomnil je, da na slovenskih avtocestah in hitrih cestah že nekaj let velja določilo, da ima Dars monopol pri izbiri izvajalca za odvoz pokvarjenih težkih vozil z območja avtocest in hitrih cest, kar je po njegovi oceni sicer prav.

A zakon zdaj vsebuje pogoj, da mora imeti izvajalec tudi za 600 ali pa 700 kilogramov težek avtomobil, najmanj dve vozili za odvoz vozil s 3500 kilogrami, najmanj eno vozilo za odvoz vozil s 7500 kilogrami in najmanj eno vozilo, namenjeno odstranjevanju vozil s 44.000 kilogrami skupne mase. Ta del zakona je označil za napad na "vse tiste obrtnike in podjetnike, ki imajo ustrezno opremo in lahko odvažajo pokvarjena vozila z avtocest in hitrih cest, pod maso 3500 kilogramov".

Poslanski skupini LMŠ-ja in nepovezanih poslancev sta zato vložili dopolnilo, ki po besedah Medveda tega "podtaknjenca" izloča iz zakona, a so poslanci na glasovanju dopolnilo zavrnili.

Elektronske telekomunikacije, družba za javni potniški promet

Sorodna novica Napoveduje se serija referendumov

DZ je zavrnil dopolnilo poslanske skupine LMŠ-ja k novemu predlogu zakona o elektronskih komunikacijah. Medtem pa o samem predlogu zakona na današnji seji ni glasoval, saj mora pred tem odločiti glede predloga za razpis posvetovalnega referenduma, ki ga je tudi s podpisi poslancev Levice, SAB in SD danes vložila LMŠ.

Glede upravljanja javnega potniškega prometa bo DZ odločal o predlogu vlade, da bi med drugim vzpostavili družbo za upravljanje javnega potniškega prometa v obliki družbe z omejeno odgovornostjo v 100-odstotni lasti države, ki bo združila funkcije upravljanja v enem organu.

DZ bo ob koncu seje, ki se bo končala danes ali v četrtek, opravil še glasovanje o vseh predlogih, ki jih je obravnaval v okviru te izredne seje.