Kot so v gibanju Za pitno vodo navedli na svoji spletni strani, so pod svojo pobudo zbrali 48.479 overjenih podpisov volivk in volivcev. To jim je uspelo pred iztekom 35-dnevnega roka, ki se sicer izteče 24. maja. Ob vložitvi podpisov v DZ so ponudniki pojasnili, da je podpisov še več, saj so nekateri naknadno prispeli po pošti. Podpise je po besedah koordinatorice Alenke Kreč Bricelj zbiralo skoraj 200 prostovoljcev po vsej državi. "Organizirani so bili po regijah in so dežurali na vseh večjih upravnih enotah skoraj vsak dan. Ljudem, ki so prišli overit podpis, so pomagali pri izpolnjevanju obrazcev, prevzemali obrazce in jih dostavljali v našo centralo," je strnila delo v preteklih tednih.

Prostovoljka Dijana iz Maribora je priznala, da so se pobudniki referenduma sprva ustrašili oz. so bili negotovi, ko so se soočili s številko 40.000. "Ampak smo drug drugega spodbujali. Hkrati sta dežurala 16-letni dijak in 70-letni upokojenec. Ogromno pozitivne povezovalne energije se je nabralo," je poudarila in izrazila zadovoljstvo, da jim je šest dni pred rokom uspelo zbrati skoraj 10.000 podpisov več, kot jih je bilo potrebnih.

Prostovoljka Hana iz Primorske je poudarila, da moramo naravo ceniti. "Skočimo v morje in naj nam to da energijo in moč, ki jo bomo potrebovali za referendum, ko bomo oddali glas za vodo," je poudarila. "In proti škodljivemu zakonu ministra za okolje Andreja Vizjaka," jo je dopolnila Nika Kovač z Inštituta 8. marec. Med upravnimi enotami je bila po številu zbranih podpisov najuspešnejša radovljiška. "Gorenjska se je dobro odzvala. Veliko so naredili, da so zbrali podpise in se izpostavljali ter prepričevali ljudi. Voda je pomembna v vseh regijah, tudi na Gorenjskem. Moramo se boriti za prost dostop do nje," je poudarila prostovoljka Nina.

Pobudniki referenduma so znova poudarili, da v nasprotju z zaposlenimi na upravnih enotah ministrstvo za javno upravo ni dobro opravilo svojega dela. Med drugim ni bilo zagotovljenega dovolj kadra, navodila upravnim enotam niso bila dovolj enoznačno napisana, da bi jih razumele na enak način, zaradi česar je prihajalo tudi do tega, da so se morali ljudje ponekod za termin vnaprej naročati. Prav tako so v gibanju opozorili, da spletni podpisi do njih prihajajo z zamikom.

Na ministrstvu za javno upravo so te očitke ostro zavrnili. Kot so pojasnili, je minister Boštjan Koritnik pravočasno in s posebnim dopisom pozval vse upravne enote, naj delo organizirajo na način, da bo za stranke, ki želijo oddati podporo referendumski pobudi, na voljo dovolj delovnih mest, hkrati pa naj upravne enote stranke, ki želijo oddati referendumsko pobudo, obravnavajo prioritetno.

"Upravne enote so zaradi zaščitnih ukrepov in iz razloga, da podporniki ne bi čakali pred poslopji upravnih enot, te pozvale in jih prosile, da se v primeru večjih skupin podpornikov na oddajo podpore prej naročijo," so pojasnili.

Pobudniki pričakujejo močno kampanjo in poskuse deljenja državljanov

Miha Stegel iz civilne iniciative Danes je ob vložitvi podpisov ponovil, da so spremembe zakona škodljive. Med drugim omogočajo številčno gradnjo enostavnih objektov na priobalnem pasu, hkrati pa jemljejo denar iz sklada za vode za popolnoma nekaj drugega. "Čiščenje vodotokov je trenutno zagotovljeno iz proračuna, fond za vode pa je mišljen ravno za raziskovanje in zagotavljanje pitne vode," je dejal.

Da pobudniki referenduma pričakujejo težko kampanjo, je dejal Uroš Macerl iz Eko kroga. "V tem času pričakujemo ogromno poskusov, da se državljane skrega med seboj, da se jih razdeli na naše in vaše, leve in desne, rdeče in bele, vse mogoče ... ampak prepričan sem, da bomo državljani dokazali, da razumemo, kaj pomeni demokratična država in kaj pomeni voda. Ta referendum bo preizkus zrelosti državljanov," je ocenil.

Ministrstvo: "Ostaja vrsta varovalk, da do škodljivih vplivov ne more priti"

Na vložitev podpisov so se odzvali tudi na ministrstvu za okolje, kjer menijo, da so bili podpisniki zahteve za referendum "žal zavedeni od predlagateljev referenduma". Podpis so v resnici oddali proti dodatni zaščiti pitne vode, proti večji poplavni varnosti in proti zaostrovanju pogojev za gradnjo na območju priobalnega pasu, so navedli.

V odzivu so na ministrstvu spomnili, da se z novelo zakona pomembno oži možnosti posegov na priobalna zemljišča, saj je odpravljena možnost krčenja priobalnega pasu s 15 metrov na do nič metrov. To po njihovih pojasnilih pomeni, da odslej zakon dopušča možnost posegov na priobalni pas zgolj za objekte javne rabe, kot so rekreativne površine, otroška igrišča in podobno. Ti posegi bodo mogoči le pod pogojem, da to možnost najprej dovoljuje prostorsko-izvedbeni akt občine, so dodali. Teh objektov prav tako ne bo mogoče graditi v primeru ogrožene poplavne varnosti, če bi obstajala tveganja za poslabšanje stanja voda ali če bi bilo to v nasprotju s cilji upravljanja voda. "Ostaja torej vrsta varovalk, da do škodljivih vplivov tega objekta javne rabe na vode v najširšem smislu ne more priti," so poudarili. Prav tako morebitni objekti ne bi smeli omejevati dostopa do vode.

Na ministrstvu so v preteklosti poudarjali tudi določbo zakona, ki povečuje sredstva za vzdrževanje vodotokov z rabo sredstev sklada za vode, natančneje za 17 milijonov evrov. S tem bi se sredstva za vzdrževanje letos dvignila na okoli 25 milijonov evrov.

Opozorila o posegih na vodna zemljišča in pomanjkanju javne razprave

Državni zbor mora referendum razpisati v sedmih dneh po vložitvi zahteve z aktom. Od dneva razpisa referenduma do dneva glasovanja ne sme preteči manj kot 30 dni in ne več kot leto dni. Zakon bo na referendumu zavrnjen, če bo proti njemu glasovala večina volivcev, ki so glasovali veljavno. Proti zakonu mora ob tem glasovati najmanj petina vseh volivcev.

Novelo zakona o vodah je DZ sprejel konec marca po skrajšanem postopku kljub glasnim kritikam dela civilne družbe in stroke. S posegom v 37. člen zakona se po mnenju pobudnikov referenduma širi, po mnenju vlade pa oži možnost posegov na vodna priobalna zemljišča. Zakon sicer tudi omogoča, da se poleg integralnih sredstev državnega proračuna za vzdrževanje in sanacijo vodotokov uporabijo namenska sredstva sklada za vode. Kritiki so vladi očitali, da o njem ni bila opravljena ustrezna javna razprava.

DZ je sicer prejel podpise državljanov pod dvema različnima pobudama za referendum o omenjeni noveli. Gibanje Zdrava družba je nato odločitev o tem, da se podpora volivcev zbira ločeno pod vsako od zahtev, neuspešno izpodbijalo na sodišču, svoje kampanje za zbiranje podpisov pa ni zagnalo, čeprav so volivci tudi njihovo pobudo formalno lahko podprli. V gibanju Za pitno vodo so se medtem aktivno lotili promocijske kampanje.