Predstavnice Lekarniške in Zdravniške zbornice in Zbornice zdravstvene in babiške nege so v DZ prinesle približno 7500 overovljenih podpisov (za vložitev jih potrebujejo 5000) za vložitev predloga zakona o spremembi kazenskega zakonika z vzpostavitvijo kaznivega dejanja napada na zdravstvenega delavca. Sprememba kazenskega zakonika bi vsem zdravstvenim delavcem zagotovila večje kazenskopravno varstvo, če bi bili žrtve napada ali groženj.

"Upam, da bo takšna sprememba kazenskega zakonika nekoliko zmanjšala nasilno ravnanje v zdravstvu in omogočila tako zdravstvenim delavcem kot ljudem, ki sistem uporabljajo, varno, mirno obravnavo takrat, kadar zdravstvo potrebujejo," je pred vložitvijo podpisov v DZ dejala predsednica Zdravniške zbornice Bojana Beović.

Kot je pozneje povedala v večernih Odmevih, se najbolj zavzema za to, da se z novo zakonodajo pošlje sporočilo o nesprejemljivosti nasilja in da se dvigne kultura sporazumevanja. O morebitnih dodatnih varnostnih ukrepih pa je dejala: "Seveda lahko gremo v skrajnosti, ki so recimo že nekaj časa v veljavi v Združenih državah Amerike, ampak mislim, da mi vendarle nismo taka družba; da zadošča, da se pove, tudi v zakon zapiše, da je nasilje nedopustno, in da to v naši družbi zadošča."

Vodja delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja pri zdravniški zbornici Nena Kopčavar Guček je ob tem poudarila, da je nasilje v zdravstvu težava. Po podatkih fakultete za varnostne vede iz leta 2019 je, kot je navedla, telesnemu nasilju izpostavljenih približno 41 odstotkov zdravstvenih delavcev in 89 odstotkov psihičnemu nasilju. "Razumemo, da je tudi pri nas kdaj nezadovoljstvo, tako kot povsod v življenju, ampak nasilje nima prostora niti v naših domovih niti na naših delovnih mestih, še posebej na tako občutljivih, kot je zdravstvo," je dejala in dodala, da so za izražanje nezadovoljstva predvideni kulturni in civilizirani načini.

"Pritožbe so že v zdravstveni ustanovi, v kateri se nekaj takega zgodi, varuhu pacientovih pravic, varuhu človekovih pravic in seveda tudi druge poti," je naštela.

Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Monika Ažman je poudarila, da se medicinske sestre in babice kot največja poklicna skupina "velikokrat znajdejo v prvi bojni črti in so tiste, ki največkrat pravzaprav dobijo tisto prvo nezadovoljstvo". "To je zagotovo tudi dokaz, da s skupnimi močmi vsi zdravstveni delavci lahko sooblikujemo tudi bolj kulturno, bolj prijazno, manj nasilno družbo. Ne bomo govorili o ničelni toleranci do nasilja, ker si mislimo, da je tisto, kar bi moralo biti v tem civiliziranem času najbolj normalno, to, da smo drug drugemu človek. Je pa res, da so danes časi drugačni kot včasih in da je nestrpnost postala del te družbe," je dejala in dodala, da bodo s predlogom zakona prispevali en delček k bolj humani, manj nasilni družbi.

Predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič je povedala, da so se zbiranju podpisov pridružili, ker se nasilje povečuje tudi v lekarniški dejavnosti: "Akcija je tudi sporočilo širši javnosti, da nasilje nikoli ni rešitev, in sporočilo tudi vsem drugim institucijam, vključno z odločevalci, da je treba pristopiti tudi k različnim sistemskim ukrepom, da bomo nasilje v zdravstvu in nasploh nasilje v družbi kar najbolj zmanjšali."